28.06.2022; 18:30 - 19:30; Knjižni in informacijski center Haček, Paulitschgasse 5-7, 9020 Celovec/Klagenfurt
Vljudno vabljeni na predstavitev knjig Slovenske matice in Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki bo v torek, 28. 06. 2022, ob 18.30 uri v Slovenskem knjižnem centru Haček (Paulitschgasse 5-7, 9020 Klagenfurt/Celovec). Na predstavitvi bodo navzoči vsi uredniki in urednice, avtorica ter predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič in direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič.
Dogodek soorganizirajo Knjižni center Haček, Slovenska matica in Inštitut za narodnostna vprašanja.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Odstiranja
Danijel Grafenauer (ur.): Koroški plebiscit – 100 let kasneje
Znanstvena monografija s prispevki slovenskih in avstrijskih avtorjev ter enega madžarskega osvetljuje dogodke izpred 100 let v času koroškega plebiscita, a posega tudi v kasnejši čas. Dotika se mitologizacije dogodkov, kulture spominjanja in znanstvenih diskusij o plebiscitu vse do refleksije na dogodke ob obeleževanju 100. obletnice plebiscita leta 2020 na Koroškem. V ospredju je bilo zanimanje za prebivalce in deželo Koroško. Poudarek je bil na identiteti in raznolikosti avstrijske Koroške, v neprimerno večji meri kot kadarkoli prej so bili v načrtovanje in izvedbo prireditev vključeni tudi koroški Slovenci. Monografija tako usmerja pogled v preteklost in v družbena izhodišča za prihodnost. Z interdisciplinarnimi pogledi odstira kopreno iz nekaterih manj znanih dogodkov in procesov, ki se nanašajo na vzroke in posledice koroškega plebiscita, skozi orise mitologizacije čezmejne zgodovine pa pojasnjuje, koliko so ti prispevali k odnosom med obema narodoma. Monografija je prvi zaokrožen pogled na pomembno zgodovinsko obdobje v slovenskem prostoru po letu 1970.
Sozaložnik: Inštitut za narodnostna vprašanja
Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Vesna Mikolič: Izrazi moči slovenskega jezika
Knjiga, prva iz skupne knjižne zbirke “Razsežnosti slovenstva” Annales ZRS Koper in Slovenske matice, predstavlja tudi prvo celovito, inovativno in interdisciplinarno obravnavo moči slovenskega jezika, povezano z intenziteto jezika. Ta je utemeljena kot jezikoslovno-pragmatična kategorija s slovničnim in slovarskim opisom njenih jezikovnih sredstev. Knjiga prinaša opis intenzitete jezika v različnih diskurzih, in sicer v znanosti, oglaševanju in politiki, prav tako obravnava tudi leposlovje in prevodno književnost, kjer so sredstva za stopnjevanje moči literarnega jezika zaradi njegove izrazno-estetske funkcije še posebej pomembna. Zanimive so tudi medkulturne primerjave izrazov intenzitete v slovenščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini. Zadnji del monografije pa obravnava pomemben odnos med intenziteto jezika ter nasilnim in sovražnim govorom. Predstavljeni so nekateri primeri (ne)nasilnega govora v času fašizma in v sodobni omrežni družbi, na koncu pa še izvirni jezikovnodidaktični pristopi, s katerimi med mladimi razvijamo učinkovito in nenasilno komunikacijo. Znanstvena monografija je tako lahko odličen vodnik k večji zmožnosti za učinkovito, prepričljivo in spoštljivo komunikacijo na različnih področjih in k preprečevanju nasilnega govora v slovenski družbi.
Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović (ur.): Svet je postal drugačen: Vpliv Covida-19 na etnične manjšine in obmejni prostor v Sloveniji in sosednjih državah.
(Inštitut za narodnostna vprašanja)
V prispevku je prikazana situacija v šestnajstih slovenskih društvih na Hrvaškem neposredno pred in v času pandemije covida-19. Iz raziskave, ki je potekala od marca 2020 do avgusta 2021, je razvidno, da so slovenska društva doživela transformacijo. Od klasičnih kulturnih društev s starejšimi člani so se po prvem koronskem valu hitro prilagodila virtualnemu svetu in ukrepom. Prispevek omenja različna mnenja o ukrepih in različne načine prilagajanja slovenskih društev. Lahko se sklepa, da so društva obdržala svoje cilje in nadaljevala aktivnosti, povezane z ohranjanjem slovenskega jezika in kulture. Po skoraj dveh letih soočanja z boleznijo covid-19 je razvidno, da so se lažje prilagodila društva, ki imajo zaposlene in svoje prostore. Nove razmere in pogosta nemoč starejših članov, da delujejo v virtualnem svetu, so pri vodstvih slovenskih društev sprožili razmišljanja o prihodnosti in pomenu vključevanja mlajše generacije v aktivno članstvo slovenskih društev na Hrvaškem
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.