Strokovno predavanje dr. Satoshija Murayame

15.01.2020; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana


Vabimo vas na strokovno predavanje dr. Satoshija Murayames področja ekonomske in socialne zgodovine na temo
Seasonality, gender perspectives and local networks of a Japanese peasant family
Zaposlitev, delitev dela po spolu, družbena in okoljska omrežja japonske kmečke družine

Predavatelj Satoshi Murayama je profesor socialne, ekonomske in okoljske zgodovine na univerzi Kagawa na Japonskem. Njegova raziskovalna področja so družinska zgodovina, zgodovinska demografija in okoljska zgodovina, s posebnim poudarkom na upravljanju družbenega in človeškega kapitala v novem veku v Nemčiji in na Japonskem. Primerjalno raziskuje različno zgodovinsko gradivo, predvsem popise prebivalstva z dolgoročne prespektive. Doktoriral je na univerzi Justus Liebig v Gießnu leta 1990. Kot gostujoči raziskovalec je sodeloval z uglednimi ustanovami, Max-Planck-Institut für Geschichte iz Göttingena in z Institut für Physische Geographie v Freiburgu. Kot gostujoči profesor je med letoma 2002 in 2003 predaval na Freie Universität v Berlinu. Leta 2013 je bil sodelavec Centra za okolje in družbo Rachel Carson v Münchnu, kjer je raziskoval regionalno različnost v pogojih kmetovanja ter načine obvladovanja tveganj v primeru naravnih nesreč. V letih 2016 do 2018 je bil sodelavec Research Institute for Humanity and Nature na Univerzi v Kyotu, kjer je predaval in vodil izvajanje projekta o razmerju med naravo in kmetijskimi dejavnostmi.

Predavatelj bo predstavil vsakdanje življenje japonskih kmečkih družin in njihov odnos oziroma vključenost v gospodarska in okoljska omrežja v njihovem naravnem habitatu. Voditelji šogunata Tokugawa (1603-1868) so vzpostavili sistem vaških občin. Ker je bila vas davčna enota, je bilo kmečko delo koordinirano z določeno vlogo posameznih kmetij. Vsak kmet je tako dejavno podpiral vaško avtonomijo. S tem sistemom je Japonska dosegla stabilno gospodarsko rast in razmeroma nizko družbeno neenakost v primerjavi z Evropo v zgodnjem novem veku. Kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo so bile temeljne dejavnosti gospodarskih in življenjskih skupnosti večine vasi. Nekatere vasi so se osredotočile na proizvodnjo riža zaradi davčnih obveznosti in prodajo na trgu, druge vasi so se usmerile v ribištvo in trgovino z ribjimi izdelki, gorske vasi so prisegale na proizvodnjo in trgovino z lesnimi izdelki. Šlo je za kompleksen sistem distribucije prevladujočih dejavnosti v razmerju do danosti naravnega okolja. V tem sistemu vaške ekonomije so po pomembnosti izstopale vasi za proizvodnjo riža, ki so bile izpostavljene poplavam zaradi nujne oskrbe z vodo in s tem povezanimi ukrepi za obvladovanje tveganj rednih povodnji.

Predavanje bo potekalo v angleščini, pospremljeno pa bo z uvodnim pozdravom, predstavitvijo avtorja, povzetkom predavanja ter debato v slovenskem jeziku.

Košarica je prazna