PredsedstvoUredništvoProdaja knjig
DomovKontaktiPrireditveČlanstvoIz zgodovineGlasnikNapovedi

Slovenska matica, ustanovljena 1864

Slovenska matica ima tradicijo 140 let nepretrganega kulturnega in znanstvenega dela, kar je za tovrstne ustanove redkost tudi v evropskem okviru.
Slovenska matica je bila na pobudo mariborskih »rodoljubov« ustanovljena leta 1864 s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dele z najrazličnejših področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko terminologijo za različne stroke, itd. Takratna Avstrija je podpirala ustanavljanje tovrstnih združb, o čemer priča tudi osebni prispevek cesarja Franca Jožefa za njeno ustanovitev (v znesku 500 goldinarjev). Svoj vrhunec je doživela na začetku stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga. Med prvo vojno je prišla v konflikt z oblastjo zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, zato je bila njena posest konfiscirana. Med obema vojnama je nadaljevala delo in pomagala ustanoviti Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Leta 1942 se je v njej ilegalno sestal Kulturni plenum OF, leta 1944 je bilo njeno delo z dekretom nemške uprave drugič ustavljeno, spet zaradi knjižnih izdaj, med njimi geografske monografije Slovenija. Po drugi vojni se je s težavo pobrala na noge, novim oblastem se je zdela ustanova preveč »konservativna«, premoženje je bilo nacionalizirano. Vendar pa je prevladalo stališče, da je Slovensko matico treba obdržati in njeno delo subvencionirati.
Danes je Slovenska matica znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvene sestanke o najrazličnejši problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti. Hkrati je založba, ki skrbi za izdajanje kvalitetnih in izvirnih del ter prevodov humanistike, naravoslovja in tehnike.


1865-1869
1869-1875
1875-1881
1881-1882
1882-1885
1885-1886
1886-1893
1893-1907
1907-1914
1917
1918-1920
1920-1947
1947-1949
1950-1966
1966-1975
1975-1978
1978-1987
1987-1994
1994-2008

Predsedniki Slovenske matice

dr. Lovro Toman, pravnik in politik
dr. Etbin Henrik Costa, pravnik in politik
dr. Janez Bleiweis Trsteniški, živinozdravnik, publicist in politik
Josip Marn, slovstveni zgodovinar, profesor verouka
Peter Grasselli, pravnik, kulturnik in politik
dr. Josip Poklukar, pravnik, tiskarnar in politik
Josip Marn
Fran Levec, literarni zgodovinar, urednik, profesor
dr. Fran Ilešič, literarni zgodovinar, univ. profesor
Peter Grasselli
dr. Ivan Tavčar, pravnik, pisatelj in politik
dr. Dragotin Lončar, zgodovinar, publicist, profesor
Oton Župančič, pesnik, prevajalec, akademik
dr. Anton Melik, geograf, univ. profesor, akademik
dr. Francè Koblar, literarni in gledališki zgodovinar, univ. profesor, akademik
dr. Fran Zwitter, zgodovinar, univ. profesor, akademik
dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar, univ. profesor, akademik
dr. Primož Simoniti, klasični filolog in prevajalec, univ. profesor, akademik
dr. Joža Mahnič, slavist in literarni zgodovinar, univ. profesor

Vidnejši tajniki-uredniki Slovenske matice

Mnogi tajniki so bili zgolj administrativni uradniki, tu omenjamo le tiste tajnike, pisatelje in znanstvenike, ki so sodelovali pri usmeritvi in programu ustanove.
Tak je bil že prvi tajnik pesnik, pisatelj, kritik Fran Levec, ki pa so mu staroslovenski prvaki dali dihati le malo časa; za to mesto je 1907. kandidiral pesnik Oton Župančič, upravni odbor ga je odklonil, češ da potrebuje le skrbnega uradnika; pred prvo vojno je tajniške posle opravljal novelist Milan Pugelj, službo je zgubil, ko so oblasti zaradi romana Podlimbarskega ukinile Matico; v delovno živahnih tridesetih letih se srečujemo s tajnikoma-urednikoma Jušem Kozakom in esejistom Josipom Vidmarjem; po drugi vojni sta pri razgibani založniški dejavnosti učinkovito sodelovala slavista dr. France Bernik in za njim dr. Štefan Barbarič.


© 2005 Slovenska matica
Kongresni trg 8 . 1000 Ljubljana . Tel. 01 422 43 40 . slovenskamatica@siol.net
kolofon . sponzor Telekom Slovenija