Naslov knjige akademika prof. dr. Tineta Hribarja Sem, torej bivam se nanaša na Descartesovo trditev “cogito, ergo sum”, ki jo je nekajkrat zapisal tudi v obliki “cogito, ergo sum sive existo” (mislim, torej sem ali bivam). Kakor da bi bilo biti in bivati eno in isto. Najprej pa, kakor da sta isto biti in misliti. Avtorjeva teza je, da nista isto ne misel in bit ne bit in bivanje. Pri tem avtor izhaja iz SEM, iz moje lastne, prve osebe glagola biti. Ko rečem SEM, tega SEM ne morem reči, če ga hkrati ne mislim; ne gre torej za istost biti in misliti, marveč za to, da je misel vselej vsebovana (že) v samem SEM. Podobno je z razmerjem med biti in bivati oziroma med (kar je razvidno tako rekoč na prvi pogled) SEM in BIVAM. V prispodobi: sem na cesti ni isto kot bivam na cesti. Razlika med vsebnostjo misli v SEM in pogojenostjo mojega bivanja s SEM je v tem, da bivanje ni, vzporedno z mojo mislijo, vsebovano v SEM, marveč se šele skozi misel lastne biti zavem tudi svojega bivanja. Bivanja nimam le na vesti, ampak tudi v zavesti. V časovni zavesti, ki se izraža skozi bivšost kot bit preteklosti, bodočnost kot bit prihodnosti in pričujočnost kot bit zdajšnjosti oz. sedanjosti.
