Trboveljska knjiga, ki jo je uredil pesnik, Trboveljčan na začasnem delu v Ljubljani Uroš Zupan, ni kronološki prikaz razvoja sedanje občine Trbovlje od njenih tržnih začetkov do današnjih mestnih razsežnosti. Ni niti zgodovinski dokument, ki bi, kot v svoji Poetiki o zgodovinopisju zapiše filozof Aristotel, povzemal vse to, kar se je v rudarskem revirju v preteklosti dejansko zgodilo. Trboveljska knjiga je namreč veliko več – je z zapiski iz politične zgodovine in vsakdanjega življenja prepleten literarni kolaž o mestu, ki ga je ustvarilo, oblikovalo in zaznamovalo kopanje premoga, je presunljivo otožna in hkrati uporniška zgodba o kraju, prerešetanem s temino rudarskih rovov in prežetem z lučjo upanja, prepojenem s črnino trpkega vsakdana in rdečo revolucionarno mislijo. In je še več – je literarno preiskovanje in spraševanje sedanje generacije umetnikov o duhovni identiteti mesta nekoč, danes in jutri, je pripoved o njegovi izjemni, a pogosto pozabljeni vlogi na kulturnem zemljevidu Slovenije. Z imenitnim Zupanovim izborom literarnih in likovnih del, ki govorijo o »rdečem revirju«, spoznamo Trbovlje kot rojstno hišo slovenske socialne lirike (Mile Klopčič, Tone Seliškar, Ervin Fritz) ali avtoironije sodobnega literarnega stripa (Lucija in Damijan Stepančič), kot dom meščanskega realizma (Mira Mihelič), pripovednega ekspresionizma (Ludvik Mrzel), retrogardizma (Laibach) in sodobne pesniške govorice (Uroš Zupan, Veronika Dintinjana).
