DECEMBRSKI UVODNIK
December je čas za prijazne misli, dobre želje, tople besede in je tudi čas, ko premislimo vse, kar smo uspešnega storili in v čemer smo pogrešili. December je obenem nekakšen most, ki veže to, kar pravkar postaja preteklost, in ono, ki je zgolj bežno slutena, a vendar od upov svetlo lesketajoča se prihodnost. Naši predniki, ki so še čutili trdno vez z zemljo, ki nas vse hrani, so ta mesec poimenovali gruden, da bi tako označevali čas, ko prst ne rodi, ker zamrzne v trde, ledene grude. A vendar je tudi v času zmrzali živa slutnja prsti, ki bo spomladi spet gnala v cvet nove in nove kali in v visokem poletju rodila obilne sadove.
Tak most med preteklostjo in prihodnostjo je tudi Slovenska matica, razcvetajoča se in včasih komaj vegetirajoča v različnih zgodovinskih premenah, pa vendar tista, ki ohranja spomin na vse, kar je nekoč na slovenskih tleh zraslo dragocenega za našo sedanjost. Zakaj samo narod, ki zna in zmore spoštljivo ohranjati spomin na posebnosti in dragocenosti svoje kulturne dediščine, bo znal in zmogel prisluhniti drugačnosti, jo spoštovati ter tako omogočati slehernemu posamezniku varen prostor za uresničitev njegovih ustvarjalnih stremljenj.
Obenem je Slovenska matica tista, ki poskuša slovenskemu narodu in najširšemu občestvu očrtovati s svetlobo optimizma prežarjeno, duhovno bogato, miselno zrelo in dialoško odprto kulturno prihodnost. Zato leto 2022 zaključujemo z bogato bero knjig, ki so pravkar izšle ali pa so tik pred izidom, in vrsto dogodkov, ki so bili načrtovani v iztekajočem se letu. Po uspešno zaključenem nastopu na knjižnem sejmu in rekordni vrednosti sejemske prodaje lahko upravičeno rečemo, da je knjižni program Slovenske matice s svojimi tehtnimi, kvalitetnimi strokovnimi in umetniškimi vsebinami prepoznan kot nepogrešljiva dopolnitev siceršnje slovenske knjižne ponudbe. Veseli pa nas tudi spoznanje, da so naše prireditve po obdobju bolezni Covid-19 znova dobro obiskane.
V letu 2023 že načrtujemo nove cikle predavanj in nove projekte, naša vrata še bolj na široko odpiramo Slovenkam in Slovencem v zamejstvu in po svetu, predvsem pa mladi generaciji, da Matica ostane in mladim postane dom, kjer bodo lahko ponosno razvijali svojo ustvarjalnost in raziskovalnost ter tako krepili slovensko omiko in jezik, kar je poslanstvo Slovenske matice od njene ustanovitve dalje.
Dr. Ignacija Fridl Jarc
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Pravkar izšlo:
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Marija Stanonik (ur.): Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt
Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva v prvi polovici 20. stoletja v več objavah obdelano le z ženske strani, s poudarkom na ženskah, ki so se odpravile v Egipt, kjer so bile deležne eksotičnosti tujega sveta in svetovljanstva. Tokratna monografija aleksandrinstvu prvič postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi pisem skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje.
Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje, sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne nazadnje odlična podlaga za roman v pismih.
Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatičen prepis, da bi bil tako dostopen za jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih primorskih narečij v času fašizma, v 30. letih 20. stoletja.
Nastavki za dodatne študije so dani v spremnih študijah k objavljenemu viru. Ivan Bresciani, vnuk, ki se avtorja ohranjenih pisem še spominja, na kratko opiše njegovo družino, ko se mu je žena končno le vrnila iz Egipta, in njegovo smrt. Svoje spomine predstavita tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani. Sledijo znanstveni članki, razvrščeni po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v Egiptu. Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novoodkritim virom. Tega pa je natančno razčlenila z več vidikov urednica in (so)avtorica akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS ter s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
NAKUP
Zbirka Vezana beseda
Jean-Baptiste Poquelin Molière: Šola za žene, Kritika Šole za žene, Improvizacija v Versaillesu
Prevedel: Aleš Berger
Spremna besedila: Janez Pipan
Molière je s Šolo za žene (LʼÉcole des femmes), Kritiko Šole za žene (La Critique de LʼÉcole des femmes) in Improvizacijo v Versaillesu (LʼImpromptu de Versailles; igre so nastale v letih 1662 in 1663) napisal komedijsko trilogijo izjemnega pomena, ki skoraj nima primerjave v svetovni gledališki zgodovini. S Šolo za žene je ustvaril prvo veliko klasicistično komedijo, napisano v petih dejanjih in v verzih, s čimer je komedijski žanr po statusu in pomenu izenačil s tragedijo, v njej pa tematiziral še danes aktualna vprašanja o odnosih med spoloma in pravici žensk, da same odločajo o svojih življenjskih izbirah, med katerimi so najbolj poudarjene pravice do izbire moškega, do užitka in do svobodnega mišljenja. Kritika Šole za žene je Molièrov odgovor kritikom v obliki duhovite in lucidne razprave o komediji in njenih družbenokritičnih potencialih. V Improvizaciji v Versaillesu je »dramatiziral« gledališko vajo, glavna oseba komedije pa je on sam, »smešni markiz« Molière, gledališki človek par excellence: avtor (še ne do konca napisanega) besedila, igralec glavne vloge, dramaturg, režiser in producent. Molièrova komedijska trilogija je dodatno vznemirljiva zaradi tega, ker vsebuje že vse tiste prvine, ki so v dvajsetem stoletju značilne za gledališke koncepte Bertolta Brechta in različnih avantgardističnih gibanj. Prav dvajseto stoletje nam je odločilno približalo Molièra in na novo aktualiziralo njegov komedijski opus in uprizoritvene prakse, da slavnega komediografa zdaj lahko štejemo za svojega sodobnika. Vse tri igre je prevedel Aleš Berger, Šolo za žene najprej za uprizoritev v SNG Drama Ljubljana 8. marca 2003 (režija Mateja Koležnik), prevoda drugih dveh iger pa sta nastala za pričujočo izdajo, s katero Slovenska matica med drugim obeležuje 400-letnico Molièrovega rojstva.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
NAKUP
Andrej Jemec: Slike
Spremna besedila: Tonko Maroević, Milček, Komelj, Niko Grafenauer
Monografija prinaša celovit pregled bogatega slikarskega opusa akademskega slikarja Andreja Jemca. Ob uvodnih besedilih preminulega akademika dr. Tonka Maroevića, akademika dr. Milčka Komelja in akademika Nika Grafenauerja v njej najdemo več kot dvesto dvajset barvnih reprodukcij del, ki so nastala med letoma 1951 in 2019. Zaradi načrta, da se v monografijo vključijo tudi težko dostopna avtorjeva slikarska dela različnih lastnikov doma in po svetu, sta zbiranje gradiva in priprava knjige trajali zelo dolgo. Poseben razdelek je namenjen obširni biografski in bibliografski dokumentaciji, objavljen je seznam vseh predstavljenih del, spremljajoči izbor črno-belih fotografij ter pregled samostojnih in skupinskih razstav. Prav tako so navedene pomembnejše nagrade in priznanja. V besedilih so poleg avtorjevih slikarskih del omenjeni tudi risbe, akvareli, grafike, tapiserije, ambientalna dela in objekti; ta dela so med besedili vključena kot vinjete in zaznamujejo predahe med njimi.
Knjiga je izšla s podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Slovenijales Skupine.
NAKUP
Zbirka Filozofska knjižnica
Plotin: Zbrani spisi III
Prevod, spremna beseda in opombe: Sonja Weiss
Uredil: Marko Uršič
Tretji in zadnji del Plotinovih Zbranih spisov, ki v slovenskem prevodu dr. Sonje Weiss in pod uredništvom dr. Marka Uršiča izhajajo od leta 2016, vsebuje traktate 34–54, kar je slaba polovica opusa, v katerem avtor s svojo obravnavo temeljnih metafizičnih in etičnih vprašanj premika meje antične filozofije, zlasti platonizma, iz katerega se tako rodi novoplatonizem. Njegova razmišljanja o zlu, svobodi, sreči, (samo)spoznanju, ljubezni in najvišjem Dobrem so zaznamovala srednjeveško, renesančno in moderno filozofijo ter ostajajo aktualna še danes.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republiko Slovenije.
NAKUP
Zbirka Odstiranja
Kongres po kongresu: ob 200-letnici Ljubljanskega kongresa
Uredil: Gregor Antoličič
Leta 2021 smo se spominjali 200-letnice Ljubljanskega kongresa. Ta dogodek osvetljuje zbornik Kongres po kongresu: ob 200-letnici Ljubljanskega kongresa. V monografiji več domačih in mednarodno priznanih avtorjev obravnava dogajanje v Ljubljani v času kongresa, se torej osredotoča na ožje domače okolje in hkrati prinaša izjemno zanimiv opis širšega geopolitičnega in diplomatskega dogajanja v času post-napoleonske dobe. Predstavitev tako lokalnega kot tudi širšega dogajanja v omenjenem času bralcu odpira širok spekter pogledov na izjemno kompleksno obdobje v slovenski oziroma evropski zgodovini. Medtem ko se lahko s širšim evropskim okvirom dogajanja seznanjamo tudi skozi svetovno literaturo diplomatske zgodovine, je vključevanje ljubljanskega družbenega miljeja v ta okvir vsekakor specifika te monografije, ki bo zanimiva ne le za domačo, temveč tudi za širšo strokovno publiko.
Zbornik je vsebinsko razdeljen na dva dela. Prvi v svoj fokus postavlja dogajanje v Ljubljani ter družbeno/družabni aspekt kongresa, ki je v majhno provincialno mesto v začetku leta 1821 privabil precejšnje število kronanih glav, diplomatov in politikov. Drugi del zbornika je politično/diplomatski, ki so ga v izjemno zanimivih člankih obravnavali predvsem tuji strokovnjaki. Rezultati slovenskega zgodovinopisja so tako soočeni z ocenami iz širšega evropskega prostora, oboje pa bo poznavanje dogajanja v Ljubljani še tesneje vpelo v evropski razvoj v 19. stoletju.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Avstrijskega kulturnega foruma in Mestne občine Ljubljana, v soizdajateljstvu Slovenske matice in ZRC SAZU, Zgodovinskega inštituta Milka Kosa.
NAKUP
Napovedujemo:
Zbirka Odstiranja
Alma Sodnik in njeno filozofsko delo
Uredila: Olga Markič
Ob praznovanju 100-letnice Univerze v Ljubljani je Slovenska matica v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete in s Teološko fakulteto pripravila simpozij, ki je bil posvečen filozofinji Almi Sodnik. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije na Univerzi v Ljubljani in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katerekoli fakultete na Slovenskem. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Od 1946 je bila izredna profesorica, od 1951 do upokojitve 1959. leta pa redna profesorica na Oddelku za filozofijo današnje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med letoma 1952 in 1953 je opravljala dekansko funkcijo. Alma Sodnik je bila prva, ki je na Slovenskem podrobno raziskovala zgodovinski razvoj filozofskih problemov od začetka antike do vključno Kanta in pripravila vrsto monografskih prikazov posameznih filozofov (med drugimi zlasti Descartesa). Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki.
Šesti zvezek iz zbirke Odstiranja obsega večino prispevkov, ki so bili predstavljeni na simpoziju v Slovenski matici in še štiri nove. V monografiji Alma Sodnik in njeno filozofsko delo avtorice in avtorji obravnavajo široko tematsko področje, ki ga je pokrivala profesorica Alma Sodnik v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu. Alma Sodnik je delila usodo mnogih filozofinj z začetka 20. stoletja. Kljub temu, da njihovega znanstvenega dela po kvaliteti ni mogoče razlikovati od njihovih moških kolegov, niso mogle ustrezno napredovati v akademski sferi. Sama je redno zaposlitev na Univerzi v Ljubljani dobila šele po drugi svetovni vojni in tedaj postala prva profesorica in dekanja Filozofske fakultete. Monografija vsebuje znastvene prispevke o njenem delu in sega na področja metafizike, epistemologije, estetike, antične filozofije in filozofije na Slovenskem. Zaključuje jo občuteno zapisan oseben pogled na Almo Sodnik kot izjemno žensko, ki ga je prispevala Helena Koder.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Zbirka Razprave in eseji
Sašo Jerše: Sociodiceja predmoderne
Nova knjiga zgodovinarja Saša Jeršeta, profesorja za slovensko zgodovino zgodnjega novega veka in kulturno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, z naslovom Sociodiceja predmoderne: ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku je posvečena razmišljanjem ob petih sijajnih umetninah, zgodovinskim kontekstom, v katerih so nastale, in vzporednicam, ki jih je med njimi moč prepoznati.
Vzporednice med freskama Ambrogia Lorenzettija iz sienske vladne palače Alegorija dobre vladavina in Alegorija slabe vladavine (1337–1340), graško fresko Podobo Božjih kazni in Božje milosti (1482) in ptujsko Treh stanov sveta (1478), ki sta obe deli Tomaža Beljaškega, in slednjič Vélikim vozom zmagoslavja (1518), akvarelirano risbo Albrechta Dürerja, se vzpostavljajo same od sebe in so očitne in tesne in nujne. Če dela sodimo najprej slogovno, potem velja poudariti, da so dela umetnine in tako ne brez ustvarjalne sproščenosti in s tem pomenske odprtosti, ki ne dovoljuje njihove enoznačne, dokončne interpretacije, kakršna seveda ni mogoča pri nobenem delu duha. A obenem je očitna tesna navezanost teh umetnin na družbene in politične in ustavne razmere v okoljih in času, v katerih so nastala. Svet, o katerem umetnine govorijo, je na eni strani svet družbenih idej ter političnih in oblastnih fikcij, na drugi strani pa stvarni svet, svet nemirne, nevarne in krute stvarnosti, a hkrati tudi svet naprezanj za njeno preseganje. Med stvarnostjo in fikcijami sicer zevajo velikanski derilični prepadi, a prav zaradi teh prepadov in v njih se ustvarja smisel družbe in s tem smisel njenih pripadnikov.
To je svet izgubljenega, vedno ogroženega ali vsaj izkrivljenega družbenega smisla, obenem pa je tudi svet njegovega nenehnega nujnega iskanja. Svet oblastnega delirija je, ki daje svojemu času in svetu njegov smisel. Ta oblastni delirij imenujemo sociodiceja.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republiko Slovenije.
Zbirka Zgodovina držav in narodov
Julio Valdeon, Joseph Perez, Santos Julia: Španska zgodovina
Urednika zbirke: Peter Vodopivec, Peter Štih
Prevajalec: Ferdinanc Miklavc
Izdelava zemljevidov: Mateja Rihtaršič
Pregled zgodovine Španije od prazgodovinskih kultur do drugega desetletja 21. stoletja je namenjen najširšemu krogu bralcev, saj ima uvodoma obsežno zgodovinsko kronologijo, ki bralcu olajšuje časovno orientacijo, trije avtorji, vsi ugledni strokovnjaki za področja, ki jih obravnavajo, pa v preglednih poglavjih predstavljajo posamezna obdobja španske zgodovine tako s političnega kot socialnega, gospodarskega in kulturnega zornega kota. Sintetičnega pregleda španske zgodovine v slovenskem jeziku doslej še nismo imeli, zato se zdi posebej pomembno, da je knjiga napisana uravnoteženo in posebej opozarja tudi na notranje razlike v Španiji, med drugim posebnosti v razvoju Katalonije, Baskije in Galicije. Posebna pozornost je namenjena tudi zgodovini 20. stoletja, španski državljanski vojni, Francovemu režimu in političnemu razvoju po Francu. Knjiga uživa v Španiji ugled ene najboljših sintez španske zgodovine in je doživela več ponatisov.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republiko Slovenije.
Marija Stanonik (ur.): Brez križa in imena. Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni
Pesniška antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, tj. pesmi avtorjev, ki se v diferenciaciji Slovencev med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh niso pridružili Osvobodilni fronti. Urednica ddr. Stanonik je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, slovenskega odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom, razčlenila je tudi diferenciacijo različnih taborov v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno. S pričujočo izdajo pa je stroki in najširši javnosti na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi strani« z vsem znanstvenim aparatom. Delo bo pomembno prispevalo k razumevanju naše preteklosti v težkem vojnem in povojnem času, saj imajo pesmi pred drugimi dokumenti to prednost, da je vanje zajeto doživljanje in čustvovanje zamrznjeno. Tako ostane v nepotvorjeni obliki ohranjeno za prihajajoče generacije.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republiko Slovenije.
Dimitrij Rupel: Podobe iz resničnosti
Slovenski sociolog, politik in pisatelj dr. Dimitrij Rupel pri Slovenski matici izdaja svojo tretjo knjigo. Pred tem sta izšli Slovenija na svetovnem prizorišču (2011) in Železo in žamet ali od kulture do države (2017). Podobe iz resničnosti, ki v naslovu asociirajo, a se obenem tematsko in razpoloženjsko tudi že odmikajo od Cankarjevih Podob iz sanj, osvetljujejo čas slovenskega osamosvajanja in dogajanje po osamosvojitvi. Členjene so v dva dela, prvi je faktografsko izredno bogat in dragocen, ker vsebuje dokumente, ki so postali javno dostopni šele v zadnjem času. Drugi del pa je tudi žanrsko bolj esejistično naravnan, saj je v njem objavljena korespondenca med Dimitrijem Ruplom in Borutom Trekmanom, ki sta politično sooblikovala poosamosvojitveno obdobje. Podobe iz resničnosti so dragocen dokument, ki bi moral najti pot tudi v slovenski izobraževalni sistem in bi ga morala poznati širša javnost, saj pomembno pripomore k razumevanju položaja, v katerem je država Slovenija danes.
Knjiga bo izšla s podporo Ministrstva za kulturo RS.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Tine Hribar: Sem, torej bivam
Naslov knjige Sem, torej bivam se nanaša na Descartesovo trditev »cogito, ergo sum«, ki jo je sem in tja zapisal tudi v obliki »cogito, ergo sum sive existo«: mislim, torej sem ali bivam. Kakor da bi bilo biti in bivati eno in isto. Najprej pa, kakor da sta isto biti in misliti. Če zadevo pogledamo pobliže, se nam ob obeh istostih postavi kar nekaj vprašanj. Zakaj je, kar je zatrdil že Parmenid, misliti in biti isto? In zakaj in kako sta isto bit in bivanje? Hribarjeva teza je, da nista isto ne misel in bit ne bit in bivanje. Pri tem izhaja iz SEM, iz svoje lastne, prve osebe glagola biti.
Ko reče SEM, tega SEM ne more reči, če ga hkrati ne misli; ne gre torej za istost biti in misli, marveč za to, da je misel vselej vsebovana (že) v samem SEM. Že doslej so filozofi ugotavljali, da TOREJ v sintagmi »mislim, torej sem«, ne pomeni vzročnosti, zaporedne odvisnosti; a tudi vzporedne soodvisnosti ne vsebuje. Podobno je z razmerjem med biti in bivati oziroma med (kar je razvidno tako rekoč na prvi pogled) SEM in BIVAM. V prispodobi: sem na cesti ni isto kot bivam na cesti. Razlika med vsebnostjo misli v SEM in pogojenostjo mojega bivanja s SEM pa je v tem, da bivanje ni, vzporedno z mojo mislijo, vsebovano v SEM, marveč se šele skozi misel lastne biti zavem tudi svojega bivanja. Bivanja nimam le na vesti, ampak tudi v zavesti. V časovni zavesti, ki se izraža skozi bivšost kot bitjo preteklosti, bodočnost kot bitjo prihodnosti in pričujočnost kot bitjo zdajšnjosti oz. sedanjosti.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in SAZU.
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Francesco Petrarca: Pisma prijateljem
Prevedla: Anja Božič in Brane Senegačnik
Spremna beseda: Anja Božič
Francesco Petrarca (1304–1374) je bil eden najpomembnejših italijanskih književnikov 14. stoletja. Slovi kot začetnik in mojster sonetizma in je po svoji vplivni zbirki Poezije (Canzoinere) tudi najbolj poznan. Petrarca velja za enega izmed začetnikov evropskega humanizma in si je skladno s tem slavo in ugled skušal pridobiti predvsem prek svojih latinskih del. Pesniški venec in naziv poeta laureatus si je tako pridobil s svojim nedokončanim latinskim epom Africa, poleg tega pa je avtor številnih, predvsem filozofskih spisov (Secretum, De Vita Solitaria, De Remediis Utriusque Fortunae, Itinerarium). V latinščini je napisal tudi številna pisma, ki jih je po vzoru Senekovih pisem Luciliju in Ciceronovih pisem Atiku oblikoval v dve obsežni zbirki.
Pričujoči izbor temelji na zadnji (XIV.) knjigi zbirke, v kateri se zvrsti serija devetih pisem antičnim avtorjem: Ciceronu (dve pismi), Seneki, Varonu, Kvintilijanu, Liviju, Aziniju Polionu, Horaciju, Vergiliju in božanskemu Homerju, dodani pa sta še dve uvodni, pojasnilni pismi in zaključno pismo Sokratu oz. Petrarcovemu prijatelju Ludwigu van Kempnu, literarnemu naslovniku zbirke. Ta pisma se osredotočajo predvsem na Petrarcov odnos do antike, pričujoči izbor pa jim pridaja še nekatera druga pisma, ki dodatno odsevajo pesnikov humanizem, npr. o odnosu do poezije, knjig in znanja, afiniteti do posameznih avtorjev, skrbi zaradi minevanja časa, in dajejo splošne nasvete za življenjsko naravnanost.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta. 1.–5. knjiga
Prevedel: Primož Simoniti
Uredil: David Movrin
Tit Livij je v prvih petih knjigah Ab urbe condita popisal zgodovino od ustanovitve mesta Rim do Avgustove smrti. V delu se vrača k letopisni strukturi, značilni za rimsko zgodovinopisje. Ni mu šlo za slavo, piše. »Če bo ostal moj sloves v tolikšni množici piscev v temi, mi bosta v tolažbo stopnja dostojanstva in veličina tistih, ki bodo zasenčili moje ime.« Teh je nepreštevna množica, med avtorji, na katere je vplival, so bili Dante Alighieri, Poggio Bracciolini, Leonardo Bruni, pa Niccolò Macchiavelli (katerega Razmišljanja ob prvih desetih knjigah Tita Livija je Slovenska matica izdala že pred časom), William Shakespeare in mnogi drugi. Ko se je dr. Primož Simoniti lotil prevajanja Livija, je imel v mislih vse bolj bolečo belo liso slovenske prevodne literature s področja antičnega zgodovinopisja. V slovenščini so bralcem že dolgo na voljo Herodot, Tukidid in Polibij, pa Salustij, Tacit in Svetonij, le z Livijem, »knezom latinskih zgodovinarjev«, se iz vrste razlogov– med njimi sta vsekakor tudi slog in obseg – doslej ni spoprijel še nihče.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Nadia Roncelli (ur.): Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes
Slovenska matica želi slovenski javnosti predstaviti vse preslabo poznano, a nadvse bogato knjižno in publicistično dejavnost Slovencev v zamejstvu, zato organizira posvete, na katerih sistematično predstavlja dejavnosti zamejskih Slovencev v vseh sosedskih državah na področju izdajanja knjig in publicistike. V letu 2021 je ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu realizirala prvi del posveta, ki je bil posvečen slovenskim medijem v Italiji. Ponudil je celovit in informativno bogat vpogled v delovanje vseh slovenskih medijskih institucij v Italiji, obenem pa je spodbudil tudi konstruktivno refleksijo komunikacije z mediji v Matici. Na podlagi nasveta bo nastal zbornik prispevkov s posveta, ki prinaša prvi celoviti prikaz delovanja slovenskih medijev v Italiji.
Knjiga bo izšla s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
MATIČINI DOGODKI
Matica pod zvezdami
Četrtek, 1. 12., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Literarno-pogovorni večer ob izidu monografije Andreja Jemca Slike
Ob izidu monografije Slike se je z akademikom prof. Andrejem Jemcem o njegovem slikarskem opusu pogovarjala dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice. Slikarjev opus je umetnostnozgodovinsko ovrednotil akademik prof. dr. Milček Komelj.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Sreda, 14. 12., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor ob izidu monografije Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt
O vprašanjih aleksandrinstva v prvi polovici 20. stoletja, ki mu monografija prvič postavlja ogledalo z moške strani, bosta spregovorili urednica in (so)avtorica knjige ddr. Marija Stanonik in pomočnica tajnice-urednice Zarika Snoj Verbovšek, pri čemer bo posebna pozornost posvečena tudi širšemu zgodovinskemu kontekstu ter etnološki in jezikoslovni vrednosti objavljenih pisem.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.
Petek, 16. 12., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor o prevodu Petrarcovih Pisem prijateljem
V pogovoru o prevajanju pisem Francesca Petrarce prijateljem bosta sodelovala dr. Brane Senegačnik in prevajalka Anja Božič. Pogovor bo osredotočen na Petrarcov odnos do antike in tudi na njegov humanizem.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.
Torek, 20. 12., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor o monografiji Saša Jeršeta Sociodiceja predmoderne
Pred izidom monografije Sociodiceja predmoderne se bo z izr. prof. dr. Sašom Jeršetom pogovarjala dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Sreda, 21. 12., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje o ljubljanskem županu Ivanu Hribarju
Ob ponatisu drugega dela Mojih spominov Ivana Hribarja, slovenskega politika, gospodarstvenika, kulturnega in javnega delavca (1851–1941), bo o tem pomembnem ljubljanskem županu, ki je vse življenje posvetil gospodarskemu, kulturnemu in političnemu razvijanju slovenske samobitnosti, spregovoril izr. prof. dr. Rok Stergar.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.
Četrtek, 22. 12., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor o pesniški antologiji Brez križa in imena
Pred izidom monografije, ki je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, tj. pesmi avtorjev, ki se v diferenciaciji Slovencev med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh niso pridružili Osvobodilni fronti, se bo z urednico knjige ddr. Marijo Stanonik pogovarjala dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 8. 12., ob 12.00 uri
Konferenčna dvorana, Mestni muzej, Gosposka 15, Ljubljana
Predstavitev avtobiografije Aleksandra Bassina Obris mojega časa
O avtobiografiji Obris mojega časa Aleksandra Bassina, neutrudnega, široko razgledanega in kritičnega spremljevalca, pobudnika in organizatorja sodobne umetnosti, ki je hkrati razkošno memoarsko delo in bogat zgodovinski dokument o umetnosti in kulturi 20. stoletja, se bo z avtorjem pogovarjal dr. Robert Simonišek.
Dogodek soorganizirata Muzej in galerije mesta Ljubljane in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 9. 12., ob 12.00 uri
Obalne galerije Piran, Galerija Herman Pečarič, Leninova ulica 2, 6330 Piran
Pogovor ob izidu avtobiografije Aleksandra Bassina Obris mojega časa
O avtobiografiji Obris mojega časa Aleksandra Bassina, neutrudnega, široko razgledanega in kritičnega spremljevalca, pobudnika in organizatorja sodobne umetnosti, ki je hkrati razkošno memoarsko delo in bogat zgodovinski dokument o umetnosti in kulturi 20. stoletja, se bo z avtorjem pogovarjala urednica knjige Tadeja Petrovčič Jerina.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sobota, 10. 12., ob 12.00 uri
Grad Turjak, Turjak 32, 1311 Turjak
Pogovor o romanu pisatelja Dušana Merca Črna maska
Dušan Merc je svoj roman, v katerem orisuje življenjsko zgodbo Marija Kogoja, zasnoval na biografskih okruških tega velikega skladatelja. Ker v romanu opisuje tudi Kogojevo bivanje na Turjaku, bo predstavitev še posebej zanimiva za tamkajšnje prebivalce. Z avtorjem Dušanom Mercem se bo pogovarjala dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice.
Dogodek soorganizirata upravitelj gradu Turjak Deloosvobaja d.o.o. in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 13. 12., ob 18.30
Gotska hiša, Pionirska ulica 8, 5213 Kanal ob Soči
Pogovor o romanu pisatelja Dušana Merca Črna maska
Dušan Merc je svoj roman, v katerem orisuje življenjsko zgodbo Marija Kogoja, zasnoval na biografskih okruških tega velikega skladatelja, ki je kot občinska sirota svoje otroštvo preživljal v Kanalu ob Soči, zato bo predstavitev še posebej zanimiva za tamkajšnje prebivalce. Z avtorjem Dušanom Mercem se bo pogovarjala dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice.
Dogodek soorganizirata Prosvetno društvo Soča Kanal in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 13. 12., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Jože Rakovec: Vodni zadrževalniki
Predavanje spada v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Gostimo
Torek, 6. 12., ob 11.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Ivana Vogriča Drezanje v osje gnezdo
Slovenski pisatelj in zgodovinar Ivan Vogrič je pri mariborskem Kulturnem centru objavil romanizirano biografijo o kulturnozgodovinskem publicistu, zbiratelju in zapisovalcu ljudskega izročila Lovru Žvabu. O knjigi, ki bi jo žanrsko lahko označili tudi za zgodovinski roman in v kateri so protagonisti v svojih polemikah kritični do politike in družbenega dogajanja v širšem smislu besede, bosta govorila avtor Ivan Vogrič in akademik prof. dr. Milček Komelj.
Dogodek soorganizirata Kulturni center Maribor in Slovenska matica.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Četrtek, 8. 12., ob 16.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Podelitev nagrade Združenja novinarjev in publicistov Slovenije
Petek, 16. 12., ob 13.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Podelitev nagrade Klio za raziskovalno delo v zgodovinopisju Zveze zgodovinskih društev Slovenije
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.