
22. marca je bila v dvorani Slovenske matice dobro obiskana prireditev, posvečena malo znanemu in po vojni zamolčanemu pesniku Ivanu Hribovšku.
Predavala sta France Pibernik: Ivan Hribovšek v usodnosti časa
in
Janko Kos: Hribovškova poezija včeraj in danes
Pesnik Ivan Hribovšek sodi v krog tistih slovenskih pesnikov, ki so umrli prezgodaj, kot Kette, Murn, Kosovel, Balantič, vendar je njegova človeška usoda posebej zaznamovana s povojno tragiko, saj je koncal v množičnih pobojih junija 1945. Ker pesniške zbirke, ki jo je maja 1944 uredil na Dunaju, za življenja ni mogel objaviti, po vojni pa je bil na seznamu prepovedanih in zamolčanih književnikov, je desetletja ostajal neznan literarni javnosti. Njegova zbirka je bila prvič natisnjena leta 1965 v Buenos Airesu, v domovini pa šele leta 1990.
Igralec in pesnik Tone Kuntner je prebral nekaj Hribovškovih pesmi, ob koncu pa je sledila razprava.

24. oktobra 2005 je poteklo 100 let, kar se je rodil eden največjih slovenskih zgodovinarjev, akad. prof. dr. Fran Zwitter. Slovenska matica je ob jubileju svojega uglednega člana, dolgoletnega odbornika in vršilca dolžnosti predsednika v četrtek, 27. oktobra 2005 ob 11. uri pripravila spominsko prireditev, na kateri so nastopili: njegov dijak, študent in profesorski kolega akad. prof. dr. Vasilij Melik, ravnatelj slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca dr. Avguštin Malle in predsednik Slovenske matice prof. dr. Joža Mahnič. Glasbene vložke je oskrbel dr. Tomaž Podobnikar.

je potekala v četrtek, 24. oktobra v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 s pričetkom ob 11. uri dopoldne.
O temi: V slovenski zgodovini je že skoraj pozabljena izkušnja kulturnega in političnega delovanja v času, ko smo (skoraj) vsi Slovenci živeli v isti državi, Avstro-Ogrski, in je naše delovanje in povezovanje potekalo v kulturnem prostoru brez državnih meja. Morda se bomo v nekoliko podobnih razmerah znašli, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Verjetno se bodo odprle drugačne in povsem nove možnosti za sodelovanje z našimi manjšinami v Avstriji, Italiji in na Madžarskem.
Uvodoma sta govorila gosta iz Celovca:
Bernard Sadovnik, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij.

ob stoletnici njegovega rojstva je potekal 22. in 23. septembra 2004 v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana.
Program simpozija
Sreda, 22. september
10.00 - Moderator Drago Jančar
Joža Mahnič: Pozdravne besede predsednika SM
Drago Jančar: Premišljevanje o Kocbeku
Andrej Inkret: Poezija, antipolitika
Janez Gradišnik: Moji spomini na nastanek Dejanja
11.30 - Odmor
11.45 – Moderator Igor Grdina
Milan Ljubič: Neznani film o Kocbeku
(Projekcija 10-minutnega posnetka s Kocbekovo pripovedjo o njegovem življenju in režiserjevo pojasnilo o nastanku posnetka.)
Spomenka Hribar:
Igor Grdina: Razprava
15.00 - Moderator Edvard Kovač
Edvard Kovač: Edvard Kocbek in Emmanuel Mounier
Jerneja Štoviček: Kocbek in križarsko gibanje
Janko Prunk: Edvard Kocbek in politično delovanje krščanskih socialistov
16.00 – Odmor
16.15 – Moderator Aleš Gabrič
Bojan Godeša: Kocbekov in Fajfarjev pogled na vlogo krščanskih socialistov v OF
Peter Kovačič Peršin: Kocbekovi osvobodilni spisi
Aleš Gabrič: Na ostrem robu med pozicijo in opozicijo Razprava
Četrtek, 23. september
10.00 – Moderator Denis Poniž
Franci Just: Kocbekovo upesnjevanje zemlje
Denis Poniž: Kocbekova Zemlja in slovenska poezija tridestih let
Ivo Svetina:
Boris Novak:
Boris Paternu: Kosovel in Kocbek, dvoje različnih pesniških usod
11.30 - Odmor
11.45 – Moderator Joža Mahnič
Joža Mahnič: Kocbekove novele
France Pibernik: Pogledi politične emigracije na Edvarda Kocbeka
Alojz Rebula: Kocbek in krščanstvo
Boris Pahor: O suverenem predstavniku slovenske identitete Razprava in zaključek simpozija

je potekala v torek, 9. marca 2004 s pričetkom ob 17. uri v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8 v Ljubljani.
Razpravljala sta akademik dr. Tine Hribar, filozof, ki mu je časnik Delo podelil naziv »osebnost leta« in univ. dipl. iur. Janez Lotrič, predsednik uprave Petrola. Njun dialog in pogovor s poslušalci je moderiral pisatelj in akademik Drago Jančar, glavni urednik Slovenske matice.

Je potekala v ponedeljek, 24. februarja 2003 ob 17. uri v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, Kongresni trg 8, I. nadstropje.
Sodelovali so:
Andreja Rihter, ministrica za kulturo Republike Slovenije
Janez Lotrič, predsednik uprave, Petrol d.d., Ljubljana
Dr. Peter Kraljič, direktor, McKinsey & Co.
Drago Jančar, pisatelj in glavni urednik Slovenske matice

je potekala v Slovenski matici v torek, 3. decembra 2002 s pričetkom ob 10. uri.
Tema: V zadnjem času med nekaterimi strokovnjaki različnih humanističnih usmeritev narašča zaskrbljenost zaradi bližajoče se reforme izobraževanja v nižjih in srednjih poklicnih šolah. Po nekaterih mnenjih naj bi odprava večine humanističnih predmetov na tej stopnji šolanja povzročila v prihodnosti velike vrzeli in pomanjkljivosti v splošni izobrazbi učencev, obenem pa ogrozila delovna mesta zaposlenih, kakor tudi bodočih diplomantov različnih smeri humanističnih študij. Pripravljavci novih izhodišč za pripravo izobraževalnih programov trdijo, da gre za spremembe, ki so v skladu z evropskimi trendi na tem področju in ki težijo predvsem k povezovanju splošnega znanja s strokovnim in praktičnim delom izobraževanja.
Razpravo je vodil prof. dr. Peter Vodopivec, ki je imel tudi uvodno besedo.
PROGRAM
10.00
Otvoritev – prof. dr. Joža Mahnič
Dr. Lucija Čok, ministrica
Dr. Zdenko Medveš
Prof. dr Janko Kos, akademik
Prof. dr. Jurij Kunaver
Mag. Mirko Zorman
Razprava
12.00 Odmor
12.30
Prof. Vladimir Tkalec
Prof. dr. Kajetan Gantar, akademik
Mag. Stane Berzelak
Prof. dr. Aleš Gabrič
Prof. Stene Rozman
Mag. Jelka Razpotnik
Dr. Miha Javornik