Ljubljana je “blagoslovljena” z zgodovinskimi pomniki. V mestu so na dlani najpomembnejša obdobja zgodovine zadnjih 5000 let: koliščarji, železna doba, Rimljani, Goti in zgodnjesrednjeveška poselitev Slovanov ter številnih tujcev, ki so v srednjem in novem veku v naši prestolnici pustili močan pečat. Tudi pozneje se lahko meščani pohvalijo z renesančnimi zgradbami, imenitnim barokom, igrivo secesijo, Zmajskim mostom, ljubljanskim nebotičnikom in Plečnikovimi deli. Ne manjka niti sodobne arhitekture, znanilke novih časov in izzivov. Knjiga Izgubljena Ljubljana predstavlja bralcu izbrane primere naše kulturne dediščine, začenši z odkritjem kolišča na Špici, predvsem z vidika vključevanja gradbenih reliktov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane. Opozarja na pomen ohranjanja naše pomembne dediščine in opisuje predloge za ureditev različnih pomembnih dragocenih območij v Ljubljani ter za postavitev novih spomenikov v mestu. Tovrstne projekte sta petnajst let neutrudno pripravljala sodelavca arhitekta Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan, čeprav njune ideje praviloma niso bile realizirane oziroma so bile izrabljene za različne plagiate. V knjigi, v kateri avtor opozarja tudi na nekatere nerealizirane izvirne Plečnikove prostorske zamisli, so zajeti njuni kritični in polemični pogledi na arhitekturne posege v Ljubljani, predvsem pa so dokumentirani njuni predlogi rešitev, kako ustrezno predstaviti arheološke ostaline in situ in s tem našo bogato preteklost ohraniti tudi za zanamce. Posebne pozornosti je v knjigi deležna tudi železniška južno-vzhodna obvoznica, ki bi v mnogočem razbremenila Ljubljano. Celovita monografija, bogato opremljena s slikovnim gradivom, predstavlja trnova pota idejnih zamisli arhitekturne dvojice Kovač-Kerševan, ki jih pomenljivo ponazarjata naslovnica s podobo Don Kihota in sam naslov knjige Izgubljena Ljubljana.