V Pesmih, ki je avtoričin literarni prvenec, gre za »poezijo nihilistične streznitve skrajne vrste, za izvrženost iz vseh nekdanjih varnostnih stanj, tako ekstistencialnih kot poetičnih pa tudi jezikovnih,« piše v spremni besedi Marija Pirjevec. Pesmi Marije Kostnapfel so nekonvencionalne pesmi z osebno suverenim slogom, lirski utrinki, iz katerih izhaja občutek tesnobe in negotovosti, brezizhodnosti, osamelosti, praznine in bolečine izgubljenega. Pesnica se zaveda, da pot nazaj ni več mogoča, ostaja ji le spomin, ki se lahko uresniči samo v pesmi. Tesnoba, ki jo pesnica začuti, je na trenutke tako močna, da se tudi njena pesniška govorica skrči do skrajnosti, da meji skoraj na molk. Dvojezična slovensko-italijanska pesniška zbirka je izšla v sozaložbi Mladike in Slovenske matice.
