Okrogla miza

15.02.2018; 09:30 - 13:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana


Ob 60-letnici smrti velikega srbskega matematika, astronoma, gradbenika,
klimatologa, geofizika, reformatorja koledarja
Milutina Milankovića (1879-1958),
Vas vabimo na okroglo mizo, ki bo v
četrtek, 15. februarja 2018, z začetkom ob 9.30 uri
v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 / I v Ljubljani.

Milankovićeva astronomska teorija o nastanku ledenih dob velja za pomemben dosežek geofizikalne znanosti 20. stoletja, zato je nenavadno, da njegovo ime in dosežki širši javnosti skorajda niso znani. Še manj kot njegova teorija ledenih dob so znani njegovi računi trdnosti armiranega betona, njegova preračunavanja premikanja zemeljskih tečajev v podporo Wegenerjevi teoriji premikanja kontinentov – napoved tektonike plošč ali njegov Kanon osončenja Zemlje, kar je pomembno pomagalo Köppenu pri njegovem sistemu razdelitve zemeljskega podnebja. Čeprav je bil Srb, lahko rečemo, da je bil tudi »naš«: rodil se je v Avstro-Ogrski, študiral v »naši« prestolnici na Dunaju, bil je profesor v »naši« predvojni in povojni Jugoslaviji. Že leta 1951 je v slovenščini izšla njegova Zgodovina astronomije. Poleg srbske akademije znanosti in umetnosti je bil član Leopoldine, prejel je zlati doktorat Tehnične visoke šole (Dunaj), po njem se imenujejo krater na Luni in Marsu ter asteroid, za raziskave podnebnih sprememb podeljujejo Milankovićevo medaljo …

O različnih področjih Milankovićevega raziskovanja bodo spregovorili slovenski in srbski profesorji: Andreja Gomboc (Univerza v Novi Gorici)
Franci Gabrovšek (Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni)
Andrej Kranjc (krasoslovec)
Zoran Knežević (nekdanji direktor beograjskega observatorija)
Vidojko Jović (geolog)
Aleksandar Petrović (Centar za multidisciplinarne študije).

Vljudno vabljeni.

Slovenska matica
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Srpska akademija nauka i umetnosti
Vukova zadužbina Ljubljana

Košarica je prazna