10.03.2020; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka SM iz cikla Slovenska naravna in tehnična dediščina
Živa narava in biološki sistemi vzbujajo občudovanje in predstavljajo neizčrpen vir navdiha, tako za vsakega človeka in še posebej za znanstvenike. Biološki sistemi so se razvili v milijardah let evolucije in danes še vedno ne razumemo podrobnosti delovanja celo najbolj enostavnih celic. Izjemen napredek znanosti, predvsem na tehnikah z molekulsko ločljivostjo, omogoča vedno boljši vpogled v mehanizme delovanja in raznolikost naravnih molekul in procesov, vključno s poznavanjem celotnih genomov. Danes znamo s tehnikami rekombinantne DNK v veliki meri spreminjati celice ali njihove gradnike, kot so proteini. Pri tem lahko uporabljamo podobne inženirske pristope kot pri načrtovanju elektronskih in drugih umetnih sistemov. Preko spreminjanja celic in razstavljanja kompleksnih procesov na enostavne dobro razumljive module lahko bolje razumemo delovanje celičnih procesov.
S pomočjo sinteze DNK lahko danes sestavljamo celotne genome in uspešno načrtujemo tudi strukture proteinov, ki se v evoluciji niso pojavili in tako lahko z racionalnim premislekom nadgradimo naravne sisteme. Na ta način lahko izkoristimo naravne gradnike in celice kot tovarne za pripravo novih kompleksnih molekul, ki imajo nove zanimive lastnosti. Biološki sistemi imajo veliko značilnosti, ki bi bile zelo zaželene za tehnološke procese, kot so definiranost strukture na nanometrskem nivoju, energetsko učinkovito pridobivanje iz obnovljivih virov, robustnost, samopodvojevanje, prilagajanje na razmere v okolju, sposobnost evolucije. Rezultati sintezne biologije se danes že uporabljajo v medicini, kemijski in farmacevtski industriji, prehrani, za oblačila, sintezna biologija pa ima potencial, da prispeva k reševanju številnih ključnih problemov človeštva. Na predavanju bomo predstavili nekaj slovenskih dosežkov na tem področju.
Roman Jerala, univ. dipl. kemik, je vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu ter redni profesor za Biokemijo in molekularno biologijo na UL. Je med pionirji sintezne biologije v Sloveniji ter v svetu, predvsem na področju načrtovanja signalnih poti, procesiranja informacij v celicah ter načrtovanja proteinov. Za raziskave na področju proteinskega origamija, novega tipa modularnih proteinskih struktur, ki se razlikujejo od naravnih proteinov je prejel prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce. Prof. Jerala je izredni član SAZU, član EMBO, Academia Europaea, International Academy of Mathematical Chemistry ter prejemnik priznanj, kot so Zoisova nagrada, Preglovo priznanje, vrsta nagrad na mednarodnem tekmovanju projektov v sintezni biologiji iGEM. Rezultate raziskav je objavil v vrhunskih revijah, vključno z 11 članki v revijah družine Nature, predaval pa je na univerzah, kot so Harvard, MIT, Cambridge, Fudan, Stanford, Caltech, Yale.
Predavanje prireja Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice, ki ga vodi prof. dr. Jernej Pavšič.
