FEBRUARSKI UVODNIK
Veselemu, tudi kulturno razgibanemu decembru že kar po običaju sledi nekoliko mirnejši januar, namenjen nabiranju moči in iskanju idej za nove izzive, februar pa je tradicionalno mesec, ko Muze spet pritegnejo večjo pozornost Slovenk in Slovencev in so kulturne ustanove in prireditve vnovič bolj obiskane, najbolj seveda ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja. Še pred tem datumom se z dnevom Slovenske matice 4. februarja spomnimo njenega rojstnega dne; letos bo minilo 159 let od ustanovitve. Na ta dan, kot je že prišlo v navado, najstarejše slovensko delujoče znanstveno in kulturno društvo predstavi kaj novega iz pisane palete svoje dejavnosti. Kot v preteklih letih bomo tudi letos ob tej priložnosti objavili natečaj za mlade na razpisano temo, ki jo pripravijo naši sodelavci. Po zares uspešnih filozofskih natečajih v letih 2021 in 2022, ki so pritegnili odmev mladih raziskovalcev, gimnazijcev in študentov, odločitev o nadaljevanju tovrstne dejavnosti res ni bila težka; odločili smo se jo celo nadgraditi in tokrat mladim ponuditi kar dva natečaja, filozofskega in naravoslovnega. Prvi nagrajenci, ki jih je Slovenska matica za njihov trud nagradila na prijetnih in slavnostnih prireditvah v sklopu cikla Matica pod zvezdami, so dočakali tudi že objave nagrajenih esejev v Glasniku Slovenske matice.
Letošnje leto bo ena izmed osrednjih Matičinih prireditev potekala že pred dnevom Slovenske matice. Sezono posvetov bomo začeli 2. februarja, ko bo minilo natanko sto let od rojstva Franceta Bučarja, uglednega slovenskega intelektualca, pravnika in raziskovalca pronicljivega duha, odrezavega in načelnega državnika, politika jasnih pogledov in zavednega Slovenca, ki si ga je večina sodržavljanov najbrž najbolj zapomnila kot predsednika prvega slovenskega večstrankarskega parlamenta in kot sotvorca slovenske ustave. S svojim delom je zaznamoval demokratizacijo in osamosvajanje Slovenije, z odločnostjo in odprtostjo pa bil eden izmed tistih slovenskih državnikov, ki so bili vezni člen med zelo raznoliko slovensko politično mavrico. Poleg omenjenih najbolj znanih Bučarjevih aktivnosti naj bi posvet osvetlil še druga področja njegovega delovanja, raziskovalno delo in usodo odstavljenega univerzitetnega profesorja, poglede na aktualna vprašanja slovenske družbe, kroge njegovih znancev in prijateljev.
V nadaljevanju leta bo Slovenska matica pripravila ali sodelovala pri organizaciji še več posvetov ob pomembnih obletnicah. Zamisli segajo na različna polja človekovega delovanja, ki jih v svoj delokrog uvršča tudi Slovenska matica. Problematika razvoja slovenskega jezika bo del posveta ob 300-letnici Števana Küzmiča, ob 100-letnici Ivana Tavčarja se bomo Tavčarju, ki je bil med letoma 1918 in 1920 tudi predsednik Slovenske matice, posvetili kot literatu in obenem politiku, saj je bil tudi poslanec in ljubljanski župan. Razvoju zdravstvenih zadev se bomo predvidoma posvetili ob počastitvi 100-letnice Higienskega zavoda v Ljubljani, 250-letnica smrti Antona Janše bo povod za aktivnosti v zvezi s to gospodarsko panogo, čebelarstvom nekoč in danes, v naravoslovno smer pa bodo oči zazrte tudi ob 100-letnici geografa Ivana Gamsa.
Vsekakor pestre vsebine, ki jih bodo v letu 2023 dopolnjevala še številna predavanja in dogodki v že uveljavljenih sklopih. Ker ideje še kar prihajajo, program še nikakor nima dokončne oblike. Vsaj najbližjega, februarskega, pa že lahko z zanesljivostjo napovemo. Na dogodkih pričakujemo več novih sodelavcev in poslušalcev, ki doslej še niso bili med gosti Matičinih prireditev. Želja je, da bi se te vrste še krepile, da bi naš program segal v različne smeri, pozornost razpršil na različne stroke in med sodelavce in občinstvo pritegnil že znane in nove obraze.
Dr. Aleš Gabrič
predsednik Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Predstavljamo:
Zbirka Odstiranja
Olga Markič (ur.): Alma Sodnik in njeno filozofsko delo
Ob praznovanju 100-letnice Univerze v Ljubljani je Slovenska matica v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete in s Teološko fakulteto pripravila simpozij, ki je bil posvečen filozofinji Almi Sodnik. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije na Univerzi v Ljubljani in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katerekoli fakultete na Slovenskem. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Od 1946 je bila izredna profesorica, od 1951 do upokojitve 1959. leta pa redna profesorica na Oddelku za filozofijo današnje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med letoma 1952 in 1953 je opravljala dekansko funkcijo. Alma Sodnik je bila prva, ki je na Slovenskem podrobno raziskovala zgodovinski razvoj filozofskih problemov od začetka antike do vključno Kanta in pripravila vrsto monografskih prikazov posameznih filozofov (med drugimi zlasti Descartesa). Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki.
Šesti zvezek iz zbirke Odstiranja obsega večino prispevkov, ki so bili predstavljeni na simpoziju v Slovenski matici in še štiri nove. V monografiji Alma Sodnik in njeno filozofsko delo avtorice in avtorji obravnavajo široko tematsko področje, ki ga je pokrivala profesorica Alma Sodnik v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu. Alma Sodnik je delila usodo mnogih filozofinj z začetka 20. stoletja. Kljub temu, da njihovega znanstvenega dela po kvaliteti ni mogoče razlikovati od njihovih moških kolegov, niso mogle ustrezno napredovati v akademski sferi. Sama je redno zaposlitev na Univerzi v Ljubljani dobila šele po drugi svetovni vojni in tedaj postala prva profesorica in dekanja Filozofske fakultete. Monografija vsebuje znastvene prispevke o njenem delu in sega na področja metafizike, epistemologije, estetike, antične filozofije in filozofije na Slovenskem. Zaključuje jo občuteno zapisan oseben pogled na Almo Sodnik kot izjemno žensko, ki ga je prispevala Helena Koder.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
NAKUP
Nadia Roncelli (ur.): Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes
Slovenska matica želi slovenski javnosti predstaviti vse preslabo poznano, a nadvse bogato knjižno in publicistično dejavnost Slovencev v zamejstvu, zato organizira posvete, na katerih sistematično predstavlja dejavnosti zamejskih Slovencev v vseh sosedskih državah na področju izdajanja knjig in publicistike. V letu 2021 je ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu realizirala prvi del posveta, ki je bil posvečen slovenskim medijem v Italiji. Ponudil je celovit in informativno bogat vpogled v delovanje vseh slovenskih medijskih institucij v Italiji, obenem pa je spodbudil tudi konstruktivno refleksijo komunikacije z mediji v Matici. Na podlagi posveta je nastal zbornik prispevkov s posveta, ki prinaša prvi celoviti prikaz delovanja slovenskih medijev v Italiji.
Knjiga je izšla s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
NAKUP
Dimitrij Rupel: Podobe iz resničnosti. Od Šumija do Valenčaka.
Slovenski sociolog, politik in pisatelj dr. Dimitrij Rupel pri Slovenski matici izdaja svojo tretjo knjigo. Pred tem sta izšli Slovenija na svetovnem prizorišču (2011) in Železo in žamet ali od kulture do države (2017). Podobe iz resničnosti, ki v naslovu asociirajo na Cankarjeve Podobe iz sanj, a se obenem tematsko in razpoloženjsko tudi že odmikajo od njih, osvetljujejo čas slovenskega osamosvajanja in dogajanje po osamosvojitvi. Členjene so v dva dela, prvi je faktografsko izredno bogat in dragocen, ker vsebuje dokumente, ki so postali javno dostopni šele v zadnjem času. Drugi del pa je tudi žanrsko bolj esejistično naravnan, saj je v njem objavljena korespondenca med Dimitrijem Ruplom in Borutom Trekmanom, ki sta politično sooblikovala poosamosvojitveno obdobje. Podobe iz resničnosti so dragocen dokument, ki bi moral najti pot tudi v slovenski izobraževalni sistem in bi ga morala poznati širša javnost, saj pomembno pripomore k razumevanju položaja, v katerem je država Slovenija danes.
Knjiga je izšla s podporo Ministrstva za kulturo RS.
NAKUP
Zbirka Razprave in eseji
Sašo Jerše: Sociodiceja predmoderne: ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku
Nova knjiga zgodovinarja Saša Jeršeta, profesorja za slovensko zgodovino zgodnjega novega veka in kulturno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, z naslovom Sociodiceja predmoderne – Ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku je posvečena razmišljanjem ob petih sijajnih umetninah, zgodovinskim kontekstom, v katerih so nastale, in vzporednicam, ki jih je med njimi moč prepoznati.
Vzporednice med freskama Ambrogia Lorenzettija iz sienske vladne palače Alegorija dobre vladavina in Alegorija slabe vladavine (1337–1340) graško fresko Podobo Božjih kazni in Božje milosti (1482) in ptujsko Treh stanov sveta (1478), ki sta obe deli Tomaža Beljaškega, in slednjič Vélikim vozom zmagoslavja (1518), akvarelirano risbo Albrechta Dürerja, se vzpostavljajo same od sebe in so očitne in tesne in nujne. Če dela sodimo najprej slogovno, potem velja poudariti, da so dela umetnine in tako ne brez ustvarjalne sproščenosti in s tem pomenske odprtosti, ki ne dovoljuje njihove enoznačne, dokončne interpretacije, kakršna seveda ni mogoča pri nobenem delu duha. A obenem je očitna tesna navezanost teh umetnin na družbene in politične in ustavne razmere v okoljih in času, v katerih so nastala. Svet, o katerem umetnine govorijo, je na eni strani svet družbenih idej ter političnih in oblastnih fikcij, na drugi strani pa stvarni svet, svet nemirne, nevarne in krute stvarnosti, a hkrati tudi svet naprezanj za njeno preseganje. Med stvarnostjo in fikcijami sicer zevajo velikanski derilični prepadi, a prav zaradi teh prepadov in v njih se ustvarja smisel družbe in s tem smisel njenih pripadnikov.
To je svet izgubljenega, vedno ogroženega ali vsaj izkrivljenega družbenega smisla, obenem pa je tudi svet njegovega nenehnega nujnega iskanja. Svet oblastnega delirija je, ki daje svojemu času in svetu njegov smisel. Ta oblastni delirij imenujemo sociodiceja.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
NAKUP
Marija Stanonik (ur.): Brez križa in imena. Slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej
Pesniška antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, tj. pesmi avtorjev, ki se v diferenciaciji Slovencev med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh niso pridružili Osvobodilni fronti. Urednica ddr. Stanonik je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, slovenskega odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom, razčlenila je tudi diferenciacijo različnih taborov v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno. S pričujočo izdajo pa je stroki in najširši javnosti na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi strani« z vsem znanstvenim aparatom. Delo pomembno prispevala k razumevanju naše preteklosti v težkem vojnem in povojnem času, saj imajo pesmi pred drugimi dokumenti to prednost, da je vanje zajeto doživljanje in čustvovanje zamrznjeno. Tako ostane v nepotvorjeni obliki ohranjeno za prihajajoče generacije.
Izid knjige sta finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
NAKUP
Tit Livij: Od ustanovitve mesta. Zvezek I, Knjige 1–5
Prevajalec: Primož Simoniti
Urednik in pisec spremne besede: David Movrin
Prevod obsega prvih 5 knjig Livijeve obsežne zgodovine Rima Ab urbe condita, ki je temeljni vir za poznavanje rimske zgodovine. Ko se je Primož Simoniti lotil prevajanja Livija, je imel v mislih vse bolj bolečo belo liso slovenske prevodne literature s področja antičnega zgodovinopisja. Prva peterica knjig, ki jih je Simoniti uspel prevesti, vsebuje nemara najzanimivejši del Livijevega opusa. V njih je namreč zajeta mitična predzgodovina in prihod Trojancev v Italijo; ustanovitev Rima z Romulom in Remom; vladavino rimskih kraljev; prehod iz monarhije v republiko ter zgodovino republike vse do galskega vdora leta 390 pr. Kr., z imeni, pomembnimi tudi za kulturno in literarno zgodovino, kot so Brut, Horacij Kokles, Apij Klavdij, Koriolan in Cincinat. Simonitijev prevod je mojstrski, izdajo pa dopolnjuje še aparat – indeksi, komentarji, preglednice, zemljevidi in spremna beseda, torej pripomočki, ki besedilo odklenejo bralcem in s katerimi so opremljeni standardni prevodi v tujih jezikih. Natis prevoda je tudi dostojen poklon Slovenske matice njenemu nekdanjemu uglednemu predsedniku.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republiko Slovenije.
NAKUP
Dnevnik cesarja Marka Avrelija (5. ponatis)
Prevajalec: Kajetan Gantar
Med nami pozdravljamo že peti ponatis druge, popravljene izdaje Dnevnika cesarja Marka Avrelija. Dnevnik zajema vse bogastvo grške nravstvene filozofije od Heraklita in Demokrita pa do zadnjih izrastkov velikih in malih sokratskih šol, predvsem pa nadaljuje tradicijo velike stoiške filozofije Zenona, Kleantesa in Hrisiposa. V Rimu in posebej v miselnem svetu Marka Avrelija se je grška stoa v svojevrstni sintezi sčasoma prepojila s starorimskim idealom možatosti in kreposti (virtus) in kot taka postala nekakšna rimska centralna »ideologija«. Avrelijeva osebna nota je bila v njej tako močna, da je njegovo delo hkrati postalo neločljiv del evropske moralne filozofije.
NAKUP
MATIČINI DOGODKI
Matičin simpozij
Četrtek, 2. 2., od 9.00 do 15.00 ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Simpozij ob stoletnici rojstva Franceta Bučarja
Ob stoletnici rojstva uglednega slovenskega intelektualca, pravnika, državnika in politika dr. Franceta Bučarja bodo na simpoziju o njegovem javnem angažiranju v društvenih in uredniških krogih, političnem delovanju in znanstvenem delu spregovorili različni govorci.
Dogodek bo sneman in pozneje dosegljiv na strani YouTube Slovenske matice.
Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Dogodek je podprla Mestna občina Ljubljana.
Matičina natečaja za mlade
Sobota, 4. 2.
Objava natečajev za mlade ob počastitvi ustanovitve Slovenske matice
Slovenska matica že dve leti v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom pripravlja in uspešno izvaja natečaj za dijake in študente za izvirno besedilo na izbrano temo. Dosedanji uspeh in pozitiven odziv mladih na raziskovalne izzive sta nas prepričala, da je pritegovanje mlajše generacije kulturnikov in znanstvenikov, ki na svojo ustvarjalno pot šele stopajo, v dejavnost našega društva prava pot za nadaljnje delo. S posebnimi projekti za mlade, ki jih načrtujemo v letu 2023, bomo približevanje Matice mlajši populaciji še dodatno okrepili.
V letošnjem letu smo se ob 159. rojstnem dnevu Slovenske matice odločili natečaj nadgraditi, tako da ga bomo razpisali na dveh področjih, s katerima se ukvarjamo:
1. Natečaj za najboljši filozofski esej v kategorijah dijakov in študentov na temo Pot k Resnici in Dobremu.
2. Natečaj za najboljše naravoslovno predavanje v kategorijah dijakov in študentov na temo Narava in človek.
Na natečaju lahko sodelujejo dijaki in študenti iz Slovenije in zamejstva, nagrajence bosta izbirali dve tričlanski komisiji, nagrade pa bodo podeljene na dveh dogodkih Slovenske matice.
Dogodek podpira Krka, d. d.
Matičino predavanje
Torek, 14. 2., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Timotej Verbovšek: Obalni klifi – naravna lepota, a tudi geološka nevarnost
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Gostimo
Sreda, 22. 2., ob 17.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Mamin glas Helge Mračnikar in predvajanje filma Andrine Mračnikar Andri 1924–1944
V okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani 2023 bo potekala predstavitev knjige Mamin glas avtorice Helge Mračnikar ter predvajanje filma Andri 1924–1944 režiserke Andrine Mračnikar. Pogovor s Helgo Mračnikar bo vodila Lidija Golc.
Četrtek, 23. 2., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Alenke Puhar (ur.) Skozi gosto noč
Založba Beletrina bo predstavila knjigo Skozi gosto noč, v kateri je urednica Alenka Puhar zbrala pisma, ki sta si jih med letoma 1951 in 1957 izmenjevala slovenski pravnik in politik Boris Furlan in njegova hči Staša Furlan Seaton.
Šest let so med Slovenijo in Ameriko potovala pisma, ki sta si jih pisala oče in hčerka. On je zelo bolan, reven in preganjan prezgodaj ostarel mož, ona je mlada, polna življenja, ambiciozna. Skrbno je hranila očetova pisma in celo kopije svojih, jih malo pred smrtjo poslala v domovino in ponudila v natis. Z njim prihaja v slovensko literaturo pomembna novost: vpogled v življenje moža, ki je bil nekoč univerzitetni profesor, zdaj pa je kaznjenec na družbenem dnu, ki si samospoštovanje rešuje tako, da poučuje filozofijo eno samo študentko, svojo drago hčerko. Medtem ona študira na najboljših ameriških visokih šolah, v prostem času pa zbira stare obleke, da bi mu pomagala. No, izbira tudi fante in se poroči. Korespondenca osvetli obzorje bivše »reakcionarne« intelektualne elite, v skopih, a ostrih črtah pa tudi poteze, ki so dosegle njeno surovo uničenje, in ima osupljiv register: ponošeni čevlji in zaflikane rjuhe se družijo s predsokratiki, Descartesom in Pascalom, vse pa je posuto z drobci poezije. Naslov knjige dopisovanj je vzet iz Fryeve drame Gospa ne bo zgorela, ki je prevzela profesorja Furlana, potem ko je končno premagal paničen strah pred ljudmi in prestopil gledališki prag.
Z urednico knjige Skozi gosto noč Alenko Puhar se bo pogovarjal novinar, urednik in predavatelj Bernard Nežmah.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate na Youtube strani Slovenske matice.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.