Dogodki

Ob izidu Senegačnikovih pesmi Pogovori z nikomer in začetku izhajanja nove pesniške zbirke Mozaiki Gosta: doc. dr. Brane Senegačnik, dr. Alen Širca Forum, Cankarjev dom, 2. preddverje

Predstavitev Anouilhove Antigone Gosti: Aleš Berger, Janez Pipan, Matic Kocijančič Forum Cankarjev dom, 2. preddverje

Ob ponatisu Vodnikovih Izbranih spisov ob 200-letnici njegove smrti. Gost: dr. Miklavž Komelj Debatna kavarna, Cankarjev dom, 1. preddverje.

Ob ponatisu romana Nož in jabolko Gosta: Marko Kravos, doc. dr. Igor Škamperle Debatna kavarna, Cankarjev dom, 1. preddverje

Nova spoznanja ob dvestoletnici smrti PROGRAM SIMPOZIJA Sreda, 20. november 20.00‒21.30 Koncert Francesco Pollini in glasba pri Zoisovih v Ljubljani, cikel Harmonia concertans (Aco Aleksander Bišćević ‒ tenor, Wolfgang Brunner ‒ zgodovinski klavir) Četrtek, 21. november 9.00−9.20 Marko Juvan, Aleš Gabrič, Marko Kambič: pozdravni nagovori 9.20–11.00 Janko Kos: Žiga Zois kot osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva Marijan Dović: Žiga Zois kot pesniški mentor in izvirni slovenski pesnik Irena Orel: Zoisov prispevek k razvoju slovenskega jezika in jezikoslovja 11.00–11.30 Odmor 11.30–13.00 Matija Ogrin: Zoisova zbirka slovanskih prevodov eshatološke sekvence Dies irae Patrizia Farinelli: Med knjigami v italijanščini barona Zoisa tudi ljubezenska in...

V ciklu Znamenite Slovenke se bomo tokrat spominjali botaničarke, naravovarstvenice, vsestranske narodne delavke, borke za enakopravnost žensk ter protifašistke dr. Angele Piskernik. Kot samorastnica iz Lobnika nad Železno Kaplo je jeseni 1914 doktorirala na dunajski univerzi in 1916 dobila zaposlitev v Deželnem muzeju v Ljubljani. V plebiscitni kampanji na Koroškem je vodila Zvezo slovenskih ženskih društev, med vojnama pa v osrednji Sloveniji več ženskih združenj. Poznana je bila kot prva slovenska doktorica naravoslovja, članica Finžgarjevega kroga katoliških kulturnikov, a tudi prijateljica Kidričeve družine. Od 1926 je poučevala na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu, predavala na novem Radiu Ljubljana ter...

Kulturno-umetniško društvo KDO? in Slovenska matica prirejata večer v spomin nekdanjemu uglednemu članu in avtorju Slovenske matice dr. Andreju Capudru, ki se je lani poslovil od nas. S Slovensko matico je začel intenzivneje sodelovati leta 1977, ko je izšla tako njegova spremna beseda k Bergsonovemu Eseju o smehu, ki je za zmeraj zaznamoval njegovo intelektualno delo, kot tudi njegov roman Mali cvet, pripoved o ljubezenskih doživetjih in razvoju mladostnika. Poleg ljubljanskega okolja slika v njem še Dalmacijo in Provanso, kjer se je dr. Andrej Capuder tudi strokovno izpopolnjeval. Leta 1982 je pri Slovenski matici izdal prvi del slovenske romaneskne trilogije...

1. del: 9.30–11.00 ddr. Igor Grdina, Slovenci leta 1909 – običajno leto belle époque? dr. Andrej Rahten, Slovenci leta 1919 – prelom po prelomu? dr. Jurij Perovšek, Slovenci leta 1929 – med narodom in kraljem dr. Renato Podbersič, Slovenci leta 1939 – med vojno in mirom Odmor 2. del: 11.15–13.15 dr. Helena Jaklitsch, Slovenci leta 1949 – med Stalinom in Titom mag. Tomaž Ivešić, mag., Slovenci leta 1959 – med jugoslovanstvom in narodom mag. Jurij Pavel Emeršič, Slovenci leta 1969 – med reformizmom in kontrarevolucijo dr. Jelka Piškurić, Slovenci leta 1979 – med starimi in novimi potmi dr. Rosvita Pesek,...

Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka Slovenske matice. Kot vsaka tehnološka revolucija tudi novi digitalni mediji vzbujajo v nekaterih upanje in in v drugih strah. Ali spreminjajo zgradbo in delovanje naših možganov? Ali se poraja digitalna demenca? Kaj se v digitalni dobi dogaja z našim spominom, pozornostjo, stilom razmišljanja in zavestjo? Nevroznanost se zaveda tegob in nevarnosti novega sveta, a ponuja tudi precej optimistično vizijo, kako se jim izogniti. Na enem področju pa (p)ostaja vse bolj pesimistična. Profesor dr. sci. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je zdravnik, specialist nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Enote za raziskovanje...

Predstavitev monografije Franceta Pibernika o pesniku Severinu Šaliju Severin Šali: popotnik, zaljubljen v življenje, ponatisa romana Ivanke Hergold Nož in jabolko ter ponatisa zbornika O Danetu Zajcu, ki je v uredništvu Neže Zajc izšel ob 10-letnici pesnikove smrti. France Pibernik je bil Šalijev osebni prijatelj in sodelavec v nekdanji Mladinski knjigi v Ljubljani, k pisanju biografije o pesniku Severinu Šaliju pa sta ga spodbudila duša Kulturnega društva Severin Šali Franci Koncilija in dr. Janez Dular. Knjižni prikaz življenja in dela Severina Šalija, ki sta jo izdala Kulturno društvo Severin Šali in Slovenska matica, je prva monografija o pesniku, rojenem v...