01.10.2025; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev dela Metode Kemperl Zoisova palača v Ljubljani, ki bo v sredo, 1. oktobra 2025, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Z avtorico monografije, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici v zbirki Razprave in eseji, umetnostno zgodovinarko in redno profesorico na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Metodo Kemperl se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.

Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Metoda Kemperl: Zoisova palača v Ljubljani
Monografija obravnava Zoisovo palačo v Ljubljani, ki je največja zasebna palača v starem delu mesta. Osredotočena je na zgodovino prostora, kjer stoji, zgodovino palače in opreme, obravnava pa tudi pomembne lastnike in stanovalce ter funkcijo palače med 18. in 20. stoletjem. Michelangelo baron Zois, ki velja za enega najpremožnejših Kranjcev, se je 1728 naselil na Bregu, ki se je tudi zaradi njegovega prihoda razvil v veletrgovsko četrt. Leta 1760 je začel z nakupi sosednjih stavb, ki jih je zaključil njegov sin Žiga baron Zois leta 1793. S prezidavami sta si po svojih željah uredila in spremenila velik del Brega. Ugotovljena je natančna lokacija, zgodovina gradnje in podoba stavb, ki so stale na mestu palače, ter natančna lokacija dvojnega južnega mestnega obzidja. Raziskana je zgodovina gradnje palače od prve širitve med letoma 1766 in 1768 do leta 1808, ko je palača dobila današnjo podobo. Predstavljene so tudi vse prezidave notranjščine v času Karla Zoisa ter obe, ki sta jih že v prvi polovici 20. stoletja naročila Peter Kozina in Rihard Skubic. Žiga Zois je ob palači uredil dva okrasna vrtova. Prvega je na opuščenem cvingerju začel urejati že leta 1775, t. i. Zoisov graben oz. večredni drevored na zasutem obrambnem jarku pa vsaj leta 1784. Raziskali smo tudi, kdo je v času Žige Zoisa v palači stanoval in kakšne funkcije so ti prebivalci opravljali. Zois je namreč redno zaposloval okrog 30 ljudi različnih profilov. Nova spoznanja pa prinašajo tudi poglavja, ki obravnavajo pomembne lastnike in stanovalce palače v 19. in 20. stoletju.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Izid knjige sta finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.