20.01.2026; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev prevodov Livijevega dela Od ustanovitve mesta, ki bo v torek, 20. januarja 2026, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Slovenska matica že od leta 2022 izdaja prevode obsežnega dela Od ustanovitve mesta rimskega zgodovinarja Tita Livija. V letu 2022 je izšel prvi zvezek v prevodu prof. dr. Primoža Simonitija, v letu 2023 drugi zvezek v prevodu izr. prof. dr. Aleša Mavra in v letu 2025 tretji zvezek v prevodu izr. prof. dr. Mateja Hriberška. Prevajanje se bo v naslednjih letih nadaljevalo, ob izidu tretjega zvezka pa bodo Matičin večletni zahtevni prevajalski projekt v pogovoru s tajnico-urednico dr. Ignacijo Fridl Jarc predstavili urednik izr. prof. dr. David Movrin ter prevajalca izr. prof. dr. Matej Hriberšek in doc. dr. Milan Lovenjak, ki pravkar prevaja četrti zvezek.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta, zvezek III, knjige 21‒25
Uredil: David Movrin
Prevedel in spremno besedo napisal: Matej Hriberšek
Livijeva tretja ohranjena pentada, v kateri so se namesto danes izgubljenih knjig 11–15 ter 16–20 znašle knjige 21–25 njegovega dela Ab urbe condita, je temeljni vir za razumevanje osrednjega dogodka rimske zgodovine. Obravnava začetek druge punske vojne (218–201 pr. Kr.), zlasti Hanibalov vdor v Italijo in prve poskuse, da bi ga zaustavili. Zgodovinar vešče opiše strah vzbujajočo kartažansko vojsko in njen pohod z bojnimi sloni čez Alpe, kar je bil takrat podvig na sami meji možnega, ter opotekavo obrambo in katastrofalne poraze rimskih legij, denimo pri Trazimenskem jezeru in zlasti pri Kanah. Ti arhetipski prizori so ponovno oživeli ravno z Livijevo ubeseditvijo in našli z njeno pomočjo svoje trajno mesto v evropskem kolektivnem spominu ter svetovni literaturi (in Prešernovi poeziji). Toda ob seciranju vojaških spopadov se pisec posveti tudi njihovim protagonistom, ko skrbno analizira konflikte v Rimu in Kartagini, ki so tleli v ozadju spora. Njegova zgodovina je precej več od vojne kronike, njen najzanimivejši del je analiza rimskih vrednot. Hanibala naslika kot izredno nadarjenega poveljnika, obenem pa izpostavi rimsko domiselnost, vztrajnost in pogum, zaradi katerih je skupnost ob vsem razdejanju vendarle obstala; uspehe Kvinta Fabija Obotavljavca, ki je zmogel s svojo nenavadno strategijo nakazati pot do preobrata, ko se je zdelo vse že izgubljeno; ter utrinek upanja, utelešen v mladem in sposobnem poveljniku Scipionu, ki bo Hanibalu čez leta zadal odločilni udarec. Livijevo literarno mojstrstvo je ravno v tej igri teme in svetlobe, s katero v težko predstavljivem kaosu med strahom, nepremišljenimi odzivi ter nenehnimi političnimi napetostmi pokaže, kako se je rimska republika vsemu navkljub preuredila ter uspela na samem robu svojega obstoja doseči vojni preobrat.
Izdajo knjige je v okviru razpisa za zahtevne večletne knjižne projekte v obdobju 2022–2024 sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta, zvezek II, knjige 6‒10
Uredil: David Movrin
Prevedel in spremno besedo napisal: Aleš Maver
Drugih pet knjig Livijeve zgodovine popisuje čas od katastrofalnega vdora Galcev in zavzetja Rima v začetku četrtega stoletja pr. Kr. dalje, torej boje za prevlado na Apeninskem polotoku, vojne z Ekvi, Volski, Etruščani in Samniti, vse do leta 292. Delež vojaških vsebin v njej narašča in se po sorazmerno skromni slabi polovici v šesti in dobri polovici v sedmi knjigi v osmi knjigi dvigne kar na tri četrtine vsega besedila.
Kljub močnemu poudarjanju vojaške komponente pri tej zgodovini pa Livij vzporedno slika fresko z razvojem ustanov pri rimski republiki, ki je povezan z vedno novimi valovi »spopada stanov«, bojev med patriciji in plebejci. Občasno, zlasti ob prizadevanjih ljudskih tribunov za plebejski konzulat in ob opisovanju trpljenja dolžnikov, ki pristanejo v okovih, pridejo na dan plebejcem bolj naklonjeni toni; v glavnem pa prevladujejo stari, aristokraciji bližji pogledi. S temnimi barvami naslika nekdanjega rešitelja Kapitola Marka Manlija, ki naj bi se skušal polastiti kraljevske oblasti in v katerem sodobni raziskovalci razbirajo Livijeve namige na Cezarjevega in Ciceronovega sodobnika Katilino, in kurulskega edila (pre)nizkega rodu Gneja Flavija. Prvak rimskih zgodovinarjev je tako skušal postaviti pomnik nekdanji slavi, hkrati pa je upal, da se bodo bralci iz njegovih podob tudi česa naučili.
Izdajo knjige je v okviru razpisa za zahtevne večletne knjižne projekte v obdobju 2022–2024 sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta, zvezek I, knjige 1‒5
Uredil in spremno besedo napisal: David Movrin
Prevedel: Primož Simoniti
Prevod obsega prvih 5 knjig Livijeve obsežne zgodovine Rima Ab urbe condita, ki je temeljni vir za poznavanje rimske zgodovine. Ko se je Primož Simoniti lotil prevajanja Livija, je imel v mislih vse bolj bolečo belo liso slovenske prevodne literature s področja antičnega zgodovinopisja. Prva peterica knjig, ki jih je Simoniti uspel prevesti, vsebuje nemara najzanimivejši del Livijevega opusa. V njih je namreč zajeta mitična predzgodovina in prihod Trojancev v Italijo; ustanovitev Rima z Romulom in Remom; vladavino rimskih kraljev; prehod iz monarhije v republiko ter zgodovino republike vse do galskega vdora leta 390 pr. Kr., z imeni, pomembnimi tudi za kulturno in literarno zgodovino, kot so Brut, Horacij Kokles, Apij Klavdij, Koriolan in Cincinat. Simonitijev prevod je mojstrski, izdajo pa dopolnjuje še aparat – indeksi, komentarji, preglednice, zemljevidi in spremna beseda, torej pripomočki, ki besedilo odklenejo bralcem in s katerimi so opremljeni standardni prevodi v tujih jezikih. Natis prevoda je tudi dostojen poklon Slovenske matice njenemu nekdanjemu uglednemu predsedniku.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.