25.06.2025; 19:30 - 21:00; Oddelek za slovenistiko Slavističnega inštituta Univerze v Kölnu, Weyertal 137, D-50931 Köln
Prijazno vabljeni na predstavitev dokumentarnega romana Senca brez človeka: film v prozi Nataše Konc Lorenzutti, ki bo v sredo, 25. junija 2025, ob 19.30 na Oddelku za slovenistiko Slavističnega inštituta Univerze v Kölnu (Weyertal 137, D-50931 Köln, Nemčija).
Na slovenski državni praznik na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu lektorica za slovenščino Jana Šter Makovac organizira serijo dogodkov v spomin na konec druge svetovne vojne, med drugim filmsko projekcijo nagrajenega slovenskega dokumentarnega filma režiserke Maje Weiss Zajeti v izviru: slovenski otroci Lebensborna (2023), po kateri sledi pogovor z avtorico knjige Natašo Konc Lorenzutti. Pogovarjale se bodo o filmu in o dokumentarnem romanu Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka: film v prozi (2023, druga, prenovljena izdaja 2025), ki je nastal ob ustvarjanju filma.
Dogodek bo pomembno prispeval k promociji slovenskega jezika in književnosti v Severnem Porenju-Vestfaliji, tako kot pobuda za študente za spoznavanje slovenske pisateljice in njenega dela ter navdih za prevajalske projekte, obenem pa tudi kot spodbuda študentom lektorata slovenščine, študentom iz Slovenije in vsem ostalim Slovencem, ki živijo na tem območju, za povezovanje, razvijanje kulturne identitete in jezikovnih zmožnosti.

Dogodek organizira Lektorat slovenščine na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu s podporo: produkcijske hiše Bela film, slovenskega veleposlaništva v Berlinu, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, založbe Slovenska matica in programa Slovenščina na tujih univerzah Univerze v Ljubljani.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Zbirka Knezova knjižnica
Nataša Konc Lorenzutti: Senca brez človeka: film v prozi
Avgusta 1942 so nacisti v dveh akcijah v Celju ukradli 645 slovenskih otrok, ki so jih odpeljali na ozemlje Tretjega rajha, njihove matere pa so večinoma umrle v taborišču Auschwitz-Birkenau. Približno trideset malčkov, večinoma še dojenčkov, je prestalo »rasne selekcije«, zato so bili iz otroških taborišč urada za utrjevanje nemštva premeščeni v dom Sončna poljana v Kohren-Sahlisu blizu Leipziga, ki ga je upravljala mreža tajne Himmlerjeve organizacije Lebensborn. Tam so jih lahko prevzeli bodoči nemški rejniki, ki so bili vsaj na videz zvesti režimu, niso pa vedeli, da jemljejo ukradene otroke.
Dokumentarni roman o otrocih vojne, ki so postali žrtve miru, temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih otrok Lebensborna in njihovih potomcev ter avtoričinih srečanjih in pogovorih z njimi. Prepletajo se z njeno zgodbo o iskanju sledi za izginulimi otroki, vpeto v čas, ko na robu Evrope divja vojna in se zopet trguje s človeškimi usodami. Ob soočenju z romaneskno, hkrati pa stvarno zgodovinsko dokumentiranimi spomini realnih oseb, ki se v tem »filmu v prozi« levijo v bolj ali manj tragične literarne junake, lahko tako kot avtorica romana tudi rahločutni bralec oblikuje svoj odnos do družine, identitete, naroda in njegove preteklosti, torej do občečloveških pojmov, ki so temeljnega pomena za vsakogar izmed nas.
Druga, prenovljena izdaja vsebuje nova, naknadno odkrita dejstva.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.