08.09.2025; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev novih knjig Slovenske matice, ki bo v ponedeljek, 8. septembra 2025, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Na novinarski konferenci bomo predstavili Matičine knjižne novosti: znanstveno monografijo iz zbirke Razprave in eseji Zoisova palača v Ljubljani avtorice prof. dr. Metode Kemperl, ki bo svoje delo tudi predstavila, novo knjigo iz zbirke Mestne knjige z naslovom Medvoška knjiga, o kateri bosta spregovorila urednika Barbara Pregelj in Urban Vovk, prevod tretjega zvezka obsežnega dela Tita Livija Od ustanovitve mesta, ki ga bosta predstavila prevajalec izr. prof. dr. Matej Hriberšek in urednik izr. prof. dr. David Movrin ter roman srbskega pisatelja Filipa Davida Hiša spominov in pozabe, ki je izšel v zbirki Prevodi iz svetovne književnosti, o njem pa bosta spregovorili prevajalka Mateja Komel Snoj in urednica Zarika Snoj Verbovšek. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Zbirka Razprave in eseji
Metoda Kemperl: Zoisova palača v Ljubljani
Monografija obravnava Zoisovo palačo v Ljubljani, ki je največja zasebna palača v starem delu mesta. Osredotočena je na zgodovino prostora, kjer stoji, zgodovino palače in opreme, obravnava pa tudi pomembne lastnike in stanovalce ter funkcijo palače med 18. in 20. stoletjem. Michelangelo baron Zois, ki velja za enega najpremožnejših Kranjcev, se je 1728 naselil na Bregu, ki se je tudi zaradi njegovega prihoda razvil v veletrgovsko četrt. Leta 1760 je začel z nakupi sosednjih stavb, ki jih je zaključil njegov sin Žiga baron Zois leta 1793. S prezidavami sta si po svojih željah uredila in spremenila velik del Brega. Ugotovljena je natančna lokacija, zgodovina gradnje in podoba stavb, ki so stale na mestu palače, ter natančna lokacija dvojnega južnega mestnega obzidja. Raziskana je zgodovina gradnje palače od prve širitve med letoma 1766 in 1768 do leta 1808, ko je palača dobila današnjo podobo. Predstavljene so tudi vse prezidave notranjščine v času Karla Zoisa ter obe, ki sta jih že v prvi polovici 20. stoletja naročila Peter Kozina in Rihard Skubic. Žiga Zois je ob palači uredil dva okrasna vrtova. Prvega je na opuščenem cvingerju začel urejati že leta 1775, t. i. Zoisov graben oz. večredni drevored na zasutem obrambnem jarku pa vsaj leta 1784. Raziskali smo tudi, kdo je v času Žige Zoisa v palači stanoval in kakšne funkcije so ti prebivalci opravljali. Zois je namreč redno zaposloval okrog 30 ljudi različnih profilov. Nova spoznanja pa prinašajo tudi poglavja, ki obravnavajo pomembne lastnike in stanovalce palače v 19. in 20. stoletju.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Izid knjige sta finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja.
Zbirka Mestne knjige
Barbara Pregelj in Urban Vovk (ur.): Medvoška knjiga
Če kdo, potem se prav Medvoščani še kako dobro zavedajo dejstva, da so za kakovostno in tvorno življenje skupnosti nujno potrebni mostovi – pa najsi bodo tisti, ki nam vode pomagajo prekoračiti, ali tisti, ki ustvarijo povezave med staroselci in priseljenci. V malce bolj metaforičnem duhu so mostovi tudi tisto, kar nas na individualni ravni povezuje z našo lastno preteklostjo; otroštvom ali kakim drugim delom naše osebne zgodovine, ki je vsaj povezano, če že ne kar preplavljeno s posebnostmi in značilnostmi kraja našega bivanja.
Za Medvode, ki so v letu 2024 kot občina praznovali 30. obletnico samostojnosti, je vsekakor velika čast, da so se kot majhno in za mnoge le prehodno mestece simbolno znašli v tako ugledni družbi velikih in pomembnih slovenskih ter zamejskih mest. Ta imenitna družba je v precejšnji meri določila tudi vsebinsko zasnovo knjige. Koncept zbirke Mestnih knjig namreč o mestih, vključenih vanjo, ne govori skozi besede in podobe v enem sklenjenem pripovednem loku, ki razvoj kraja spremlja od njegovih začetkov do sedanjosti, temveč na način krpanke, mozaika in z vključevanjem različnih, včasih tudi nasprotujočih si besedil in vizualnih gradiv. Tako v Medvoško knjigo vključena gradiva med seboj vzpostavljajo dinamičen dialog, obenem pa vsakemu bralcu in bralki omogočijo, da medvoško identiteto doživi po svoje in vsakič drugače. Ker je tudi razprta knjiga nekakšen most do naše skupne zapuščine, znanja in vedenja o naših krajih in nas samih, se ji prepustimo, da nas obogatene z njeno vsebino pripelje na svoj drugi konec – do zadnje natisnjene strani.
Knjiga je izšla s finančno pomočjo Občine Medvode, Javnega zavoda Sotočje Medvode in podjetij Brinox, Goričane tovarna papirja Medvode, d.d., Jamnik d.o.o., Prima Filtertehnika in Steklarstvo Omanovič.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta, zvezek III, knjige 21‒25
Uredil: David Movrin
Prevedel in spremno besedo napisal: Matej Hriberšek
Livijeva tretja ohranjena pentada, v kateri so se namesto danes izgubljenih knjig 11–15 ter 16–20 znašle knjige 21–25 njegovega dela Ab urbe condita, je temeljni vir za razumevanje osrednjega dogodka rimske zgodovine. Obravnava začetek druge punske vojne (218–201 pr. Kr.), zlasti Hanibalov vdor v Italijo in prve poskuse, da bi ga zaustavili. Zgodovinar vešče opiše strah vzbujajočo kartažansko vojsko in njen pohod z bojnimi sloni čez Alpe, kar je bil takrat podvig na sami meji možnega, ter opotekavo obrambo in katastrofalne poraze rimskih legij, denimo pri Trazimenskem jezeru in zlasti pri Kanah. Ti arhetipski prizori so ponovno oživeli ravno z Livijevo ubeseditvijo in našli z njeno pomočjo svoje trajno mesto v evropskem kolektivnem spominu ter svetovni literaturi (in Prešernovi poeziji). Toda ob seciranju vojaških spopadov se pisec posveti tudi njihovim protagonistom, ko skrbno analizira konflikte v Rimu in Kartagini, ki so tleli v ozadju spora. Njegova zgodovina je precej več od vojne kronike, njen najzanimivejši del je analiza rimskih vrednot. Hanibala naslika kot izredno nadarjenega poveljnika, obenem pa izpostavi rimsko domiselnost, vztrajnost in pogum, zaradi katerih je skupnost ob vsem razdejanju vendarle obstala; uspehe Kvinta Fabija Obotavljavca, ki je zmogel s svojo nenavadno strategijo nakazati pot do preobrata, ko se je zdelo vse že izgubljeno; ter utrinek upanja, utelešen v mladem in sposobnem poveljniku Scipionu, ki bo Hanibalu čez leta zadal odločilni udarec. Livijevo literarno mojstrstvo je ravno v tej igri teme in svetlobe, s katero v težko predstavljivem kaosu med strahom, nepremišljenimi odzivi ter nenehnimi političnimi napetostmi pokaže, kako se je rimska republika vsemu navkljub preuredila ter uspela na samem robu svojega obstoja doseči vojni preobrat.
Izdajo knjige v okviru razpisa za zahtevne večletne knjižne projekte v obdobju 2022–2024 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Filip David: Hiša spominov in pozabe
Prevedla: Mateja Komel Snoj
Spremno besedo napisal: Pavle Rak
Filip David (1940–2025) je bil srbski pisatelj in scenarist, znan po svojih esejih, dramah, kratkih zgodbah in romanih. Med njegova najbolj uveljavljena dela sodijo Vodnjak v temnem gozdu, Zapiski resničnega in neresničnega, Ognjeni princ, Romarji zemlje in neba, Ali smo pošasti in tudi Hiša spominov in pozabe, roman, za katerega je David leta 2014 prejel prestižno srbsko NIN-ovo nagrado in tudi nagrado za najboljšo knjigo mreže javnih knjižnic v Srbiji za leto 2015. Leposlovno-zgodovinski roman Hiša spominov in pozabe je napisan v značilnem slogu tega cenjenega avtorja in velja za eno najbolj pristnih del sodobne srbske literature. V tem romanu Filip David nadaljuje z raziskovanjem enigme, ki obdaja medsebojno delovanje dobrega in zla, pri čemer se opira na svoje strokovno znanje o kabali in misticizmu. Omeniti velja, da se je David rodil v judovski družini, njegovi sorodniki pa so bili žrtve pokola, ki so ga zagrešile okupacijske sile med drugo svetovno vojno v Jugoslaviji. Besedilo izkazuje izjemno pripovedovalsko spretnost. Pripoved romana, ki bralce popelje na potovanje skozi z bolečino in trpljenjem zaznamovano dvajseto stoletje, katerega sporočilo vztrajno odzvanja v temi noči, je namreč samosvoja in neponovljiva, saj prikazuje odnos med Judom (osebo, ki dobi možnost zamenjave identitete) in moškim, ki je naklonjen okupacijskim oblastem. To razmerje je osnova za razmislek, ali je spominjanje res strašnejše od pozabljanja. Tako predstavljena tema in problem sta redka v srbski književnosti in literaturi o drugi svetovni vojni, zato je ta roman še posebej vreden branja.
Izdajo tega dela je podprla literarna mreža TRADUKI.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.