23.10.2025; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev novih knjig Slovenske matice, ki bo v četrtek, 23. oktobra 2025, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Na novinarski konferenci bomo predstavili Matičine knjižne novosti. Iz bogate in še vse premalo raziskane in ovrednotene ustvarjalne zapuščine arhitekta, inovatorskega univerzitetnega učitelja in lucidnega misleca akad. prof. Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega in Le Corbusierovega učenca, je ob tridesetletnici njegove smrti nastala prva knjiga trilogije javnosti manj znanega umetnikovega likovnega opusa meditativnih risb z naslovom Risbe in refleksije / Sketches and thoughts, za katero so spremna besedila napisali akad. prof. dr. Milček Komelj, prof. Jurij Kobe in Majda Kregar. Naslednji novosti sta Štiri drame Ivana Mraka iz zbirke Vezana beseda v izboru in uredništvu prof. dr. Denisa Poniža, ki je za knjigo napisal tudi celovito spremno besedo o Mrakovi dramatiki, ter razprave s področij estetike in likovne teorije akad. prof. dr. Jožefa Muhoviča Umetnost v živem in mrtvem kotu, ki so izšle v Matičini zbirki Razprave in eseji. Matičino zbirko Mozaiki je pravkar dopolnila druga pesniška zbirka Jana F. Jarca z naslovom Skoz bele poljane nedokončanih zgodb, za katero je spremno besedo napisal akad. prof. dr. Milček Komelj. Nazadnje bomo spregovorili še o pesniški zbirki Milene Kraševec Predstavljam se tako, nastali v okviru letošnjega projekta Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja, ki poteka v različnih domovih za starejše in ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Projekt in knjigo, ki je plod sodelovanja s Talita Kum Zavodom Postojna, bo predstavila urednica Zarika Snoj Verbovšek. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Edvard Ravnikar: Risbe in refleksije / Sketches and thoughts
Spremna besedila napisali: Milček Komelj, Jurij Kobe in Majda Kregar
Iz bogate in še vse premalo raziskane in ovrednotene ustvarjalne zapuščine arhitekta, inovatorskega univerzitetnega učitelja in lucidnega misleca Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega in Le Corbusierovega učenca, je ob tridesetletnici njegove smrti nastala prva knjiga trilogije javnosti manj znanega umetnikovega likovnega opusa meditativnih risb. Spremljajo jih zapisi modreca in iskalca lepote, ki se o vsem umetniškem in življenjskem ne sprašuje na podlagi estetskih teoremov ali umetnostnozgodovinskih ugotovitev, četudi so mu znane, ampak kot avtentičen, rojen ustvarjalec, ki jih sam vzpostavlja na osnovi lastnih prebliskov in izkušenj. Ob tem se oplaja tudi z idejami velikih prednikov z vseh področij, likovnih umetnikov, kakršna sta Leonardo ali Rafael, pa tudi predstavnikov poezije in glasbe in filozofov, od Platona do Nietzscheja, ter številnih velikih umov vseh časov. Njegove risbe so dognane, kot so bile risbe naših najboljših v risanje usmerjenih slikarjev, številne od njih, še posebej nekatere najbolj lapidarne, so vsestransko očarljive in estetsko vznemirljive likovne dragotine. Iz njih je razvidno, da je umetnik v risanju užival, da se mu je predajal z vsem svojim bistvom in se pri tem laže kot pri izgradnji arhitekturnih del prepuščal tudi popolni ustvarjalni svobodi, zato so videti njegove risarske umetnine tudi optimistične in praznične.
Izid knjige so finančno podprli Mestna občina Ljubljana, Ambient d.o.o., Združenje Yes, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Elea IC projektiranje in svetovanje d.o.o., Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Akrapovič d.d., Društvo arhitektov Ljubljana, Ustanova Ivanšek in ARK Arhitektura Krušec d.o.o.
Zbirka Vezana beseda
Ivan Mrak: Štiri drame
Uredil in spremno študijo napisal: Denis Poniž
Ivan Mrak (1906–1986) je eno najbolj plodovitih imen slovenske dramatike dvajsetega stoletja, saj je pričel kot avantgardni avtor, nadaljeval pa je z dramami, v katerih se je loteval najrazličnejših problemskih tém, posebej so ga zanimali problemi revolucijskih sporov in spopadov (francoska revolucija, slovenska revolucija in osvobodilni boj), nekonvencionalno pa se je posvetil tudi bibličnim temam. Kljub velikemu številu dramskih besedil, s témami, ki so odpirale boleče dogodke iz slovenske in svetovne zgodovine, je bil Mrak avtor, ki je veljal (in še vedno velja) za bizarnega, neuprizorljivega. Moteče je bilo tudi njegovo zasebno življenje, priljubljen ni bil ne pri literatih in še manj pri politikih, saj je dosledno vzdrževal strogo distanco do predvojne, medvojne in povojne oblasti.
Izbor štirih dram in spremna študija temeljita na vrsti novih dejstev, podatkov in pričevanj, ki jih je urednik našel v Mrakovi zapuščini in ki kažejo, kako resno, zagnano in sistematično je bilo Mrakovo delo. Knjiga prinaša štiri drame oz. tragedije, ki pokrivajo vsa obdobja njegove ustvarjalnosti, in sicer besedila Jozefina Baker (1929), Ivan Grohar (1937–1942), Gorje zmagovalcev (1943–1944) in Spoved lučnim bratom (1971), ter spremno študijo, ki osvetljuje vse tiste točke v Mrakovem življenju in literarnem delu, za katere urednik meni, da so bile doslej premalo izpostavljene ali celo napačno interpretirane. Mraka je tako znova postavil v prostor slovenske literature dvajsetega stoletja ter njegovi dramatiki, ki je natančno, vznemirljivo, preroško in nekompromisno upodobila vse tektonske premike v slovenski (posredno tudi evropski) družbi, zgodovini in kulturi, določil mesto, ki ji pripada.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Jožef Muhovič: Umetnost v živem in mrtvem kotu
V knjigi zbrane razprave sodijo na področje estetike in na področje likovne teorije. Razvrščene so v tri ločene dele. V del z lapidarnim naslovom Umetnost so uvrščene estetiške razprave, v del Likovna umetnost likovnoteoretske, v del Umetnost v prostoru in času pa je avtor uvrstil dve razpravi, ki naj pokažeta teorijo na delu, se pravi njene potenciale in njene šibkosti, ko se »v živo« srečuje z umetnostnimi fenomeni. V delu Umetnost srečamo razprave o umetnostni identiteti danes, nekdaj in v prihodnosti, razpravo o umetnosti in vrednotah, o umetnosti vmesnega časa, v katerem se moderna končuje, obdobja, ki bi jo nasledilo, pa na obzorju še ni, ter razpravo o mejah v umetnosti, lateralnih oziroma širokih in vertikalnih, ki se umetnikom postavljajo naproti v obliki presežnih znamk umetnostne »dodane vrednosti«. Del, ki nosi naslov Likovna umetnost, je posvečen likovnim in likovnoteoretskim vsebinam. Začne se z razpravo o umetnostnem mediju, ki je infrastruktura vsake umetnosti in infrastrukturni pojem vsake teorije umetnosti. Nadaljuje se z razpravo o različnosti med likovno in vizualno umetnostjo ter med likovno in vizualno hermenevtiko. Zadnja razprava v tem delu pa je posvečena slikarskemu stilu in dokazovanju avtorjeve hipoteze o njegovi aksiomatski naravi in organizaciji. V del Umetnost v prostoru in času, v katerem naj bi se estetiška in likovnoteoretska teorija izkazali na odprtem terenu umetnostne fenomenologije, pa sta umeščeni dve razpravi: prva z naslovom Modernizem v vzvratnem ogledalu, v kateri se obe teoriji znajdeta na visoki planoti modernistične sekularne metafizike, in druga, v knjigi najdaljša razprava z naslovom Slovenska likovna umetnost po političnih prelomih 1945 in 1991. Njen prvi del, ki govori o slovenski umetnosti po letu 1945, je naslovljen Čas svetle prihodnosti in »temnega modernizma«, drugi del, ki obravnava umetnostno fenomenologijo pred osamosvojitvijo in po njej, pa nosi naslov Svit demokracije in horizonti poosamosvojitvenega časa.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Mozaiki
Jan F. Jarc: Skoz bele poljane nedokončanih zgodb
Spremno besedo napisal: Milček Komelj
Pesniška zbirka Skoz bele poljane nedokončanih zgodb je ena sama, iz nežnih segmentov usklajena in v prostih verzih izgovorjena pesem o (pesnikovem oziroma človeškem) bivanju in o spremenljivih lepotah zemeljske pokrajine, po katerih se pesnik vedno znova vrača v dom »k beli slivi, / divji češnji, / staremu kozolcu / in otroškim obrazom«, k obrazu, »ki nosi podobo / cvetličnega vrta«, in k vsem v takem domu doživetim občutjem, toplim dlanem in ljubečim besedam ter mislim na ljubezen, ki »ustvarja / novo življenje«, ki ga poji materino mleko. Pesnik tudi v »bolečini samote« med vzpostavljanjem življenjskega ravnovesja išče le svojo pravo pot. Ta pot pa je negotova, saj se ob njej zaveda, da bi je nihče ne mogel »bolj izgubiti« kakor on sam; a si je med snovanjem teh pesmi lahko vendarle dopovedal: »Našel si svojo pot, / ki se je zdela izgubljena«. »Sredi čudes / in bučnega vpitja« je na svoji poti iskal in poiskal svoj lasten obraz. Šele s poetično, a s spoštljivo treznostjo odmerjeno besedo je lahko zasidral nemir svojega nedokončanega potovanja v samem sebi, v svetlobo na dnu lastne notranjosti, ki skozi čustvene in miselne prebliske zaupa v sinjo neskončnost. Jan F. Jarc je diplomirani ekonomist, ki je svojo kariero v mednarodnem merilu uspešnega podjetnika ustvaril iz skromnih začetkov, njegovo notranjo pot, ki jo upesnjujejo verzi pričujoče zbirke, pa označujeta pristen pesniški duh in občutljiva iskrena duša.
Milena Kraševec: Predstavljam se tako
Pesniška zbirka Milene Kraševec je nastala v okviru projekta v domovih za starejše z naslovom Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja, ki ga je Slovenska matica v letu 2025 že drugo leto izvajala med drugim tudi v Talita Kum Zavodu Postojna. Milena Kraševec, rojena 1932 v Vrhniki pri Ložu je imela zelo revno otroštvo, šolala se je v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani pri sestrah usmiljenkah, kjer je ostala med drugo svetovno vojno. Nato je njena družina v okviru agrarne reforme na Štajerskem dobila kmetijo, kjer je avtorica ostala štiri leta. Nato se je vrnila v rojstno Loško dolino, tam pa kot kmečka dekla služila pri družini Zakrajšek, po domače pri Adolfovih, pri katerih je 72 let delala v hlevu in na polju. Svoje prve verze in risbe je ustvarila v spominskih knjigah svojih sošolk, pesniti in slikati pa je začela, ko je leta 1992 prvo voščilo namenila svoji gospodarici. Zaradi kmečkih opravil je ustvarjala le ponoči. Pesniška zbirka Predstavljam se tako združuje avtoričine iskrene, pristne in pretresljive izpovedne, razpoloženjske, priložnostne in praznične pesmi, ki jih bogatijo tudi njene ilustracije in slikarske stvaritve.
Pesniška zbirka je nastala v okviru projekta Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Izid so finančno podprli tudi Iztok Valenčič, Edo Šega in Talita Kum Zavod Postojna.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.