10.12.2025; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev novih knjig Slovenske matice, ki bo v sredo, 10. decembra 2025, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Na zadnji letošnji novinarski konferenci bomo predstavili nove knjige Slovenske matice: Dnevniške zapise Alojza Rebule, ki jih je prepisala in z opombami opremila dr. Tanja Rebula, spremne besede pa so napisali akad. prof. dr. Milček Komelj, prof. dr. Edvard Kovač in Igor Tuta, nov roman Nataše Konc Lorenzutti v zbirki Vezana beseda z naslovom Vse je postalo plamen o akademski kiparki Lizi Hribar (1913–1996), prevod pesniške zbirke črnogorskega pesnika Pavleta Goranovića Cinober, ki ga je za Matičino zbirko Prevodi iz svetovne književnosti pripravil Uroš Zupan, prvi zvezek Razprave o človeškem razumu Johna Locka, enega najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli, ki ga je prevedel prof. dr. Božidar Kante, ter 19. zvezek Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki so ga pripravili uredniki akad. prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar in ki ponovno prinaša dvanajst prispevkov različnih avtorjev in avtoric, ki jih bo predstavila Zarika Snoj Verbovšek. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremne besede napisali: Milček Komelj, Edvard Kovač in Igor Tuta
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pišu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Knezova knjižnica
Nataša Konc Lorenzutti: Vse je postalo plamen
Liza Hribar, rojena Obereigner (1913–1996), je bila akademska kiparka, ki je od svojega zgodnjega otroštva živela v Ljubljani. Študirala je v tridesetih letih preteklega stoletja na Dunajski ženski akademiji.
Poročila se je z matematikom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske meščanske družine, s katerim je ob koncu druge svetovne vojne imela tri otroke. Med okupacijo sta zakonca delala za Osvobodilno fronto in se nista zapletla ne v revolucijo ne v kolaboracijo. Leta 1947 ju je kljub temu zajel montiran politični proces, v katerem je bilo na visoke zaporne in celo smrtne kazni obsojenih petnajst slovenskih liberalnih izobražencev. Poklicno in zasebno je bila Liza Hribar povezana s pesnico Lili Novy. Njuno prisrčno prijateljstvo pa je bilo zaradi povojnih družbenih razmer na preizkušnji.
Zgodba, ki nam s povečevalnim steklom leposlovja iz usode širših množic približa eno osebo in njeno družino, nam odstira še globlje razsežnosti zapletenega zgodovinskega trenutka, ki ga je mogoče prenesti na težavnost našega, ko se za podatki o številu preganjanih, ubitih, ranjenih, razseljenih, lačnih, zaprtih in kaznovanih prav tako skriva nešteto osebnih tragedij.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Pavle Goranović: Cinober
Prevedel in spremno študijo napisal: Uroš Zupan
Cinober je natančno premišljena in dognana knjiga. Je knjiga poezije, v kateri si sklopi pesmi sledijo kot v kakšnem romanu poglavja, čeprav gre za pesniško knjigo. Barva pesmi v knjigi je modra, včasih sivozelena, kot recimo barva ženskih oči, ali pa je ta barva preprosto cinober, barva elegantno posedlih se nikšiških strešnikov. Pesmi so geografsko zasidrane v Sredozemlju z njegovimi vonji in svetlobo, z njegovim ritmom, ki je počasnejši od celinskega, bolj lenoben, a so hkrati tudi univerzalne. Izpolnjujejo tisto čudovito pravilo, ki velja za dobro poezijo, izmislil pa si ga je William Carlos Williams; univerzalnost lokalnega. Knjiga Cinober je za avtorja in tudi za bralca vrnitev v otroštvo, v svet nepojenjajoče svetlobe, ko se mesec spusti do naših kolen in se spremeni v nogometno žogo. A Goranović je tudi pesnik znanja in pesnik branja. Pesnik, ki piše poezijo, ki jo poganja zavest, da posamezne pesmi izrekajo svet, kakršen je bil, je in bo. Ga izrekajo z vidika večnosti. In ko lebdi v verzu, je videti, kot bi lebdel v veliki modrini in s tem lebdenjem vračal črnogorski poeziji njeno dostojanstvo.
Izdajo tega dela je podprla literarna mreža TRADUKI.
Zbirka Filozofska knjižnica
John Locke: Razprava o človeškem razumu I
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Lockovo delo Razprava o človeškem razumu je eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli. To trditev potrjujejo in utemeljujejo filozofska stališča samega Locka, še posebej povedno in pomembno je njegovo razmišljanje o povodu za nastanek omenjenega dela: »Kajti razmišljal sem, da je prvi korak k zadovoljitvi različnih raziskav, katerim se je človekov duh v veliki meri zmožen posvetiti, pregledati naš lastni razum, preiskati naše lastne moči in uvideti, katerim stvarem so se prilagodile. Dokler nismo storili tega, sem sumil, da smo začeli na napačnem koncu in zaman iskali zadovoljstvo v mirnem in varnem posedovanju resnic /…/ Če pa so zmožnosti našega razuma dobro obravnavane, ko je torej odkrit obseg naše vednosti in najden horizont, ki postavlja meje med razsvetljenimi in temnimi deli stvari, med tistim, kar je in kar za nas ni dojemljivo, bi se lahko ljudje nemara z manjšimi predsodki potopili v neprikrito nevednost o enem ter z večjo prednostjo in zadovoljstvom uporabljali svoje misli in diskurz pri drugem.« (I.1.7).
Locke si je torej zastavil nalogo preučevanja same vednosti. In sicer ne le njenih meja in obsega, ampak tudi njenega izvira. Ob opozarjanju na nevarnosti dogmatizma in praznoverja si je v Razpravi nenehno prizadeval za doseganje intelektualne odgovornosti, ki nam bo omogočila, da se ne le otresemo in znebimo političnih, religioznih in intelektualnih pritiskov, predsodkov in mnenj, ampak da tudi prevzamemo svojo vlogo kot racionalni delovalci, ki uporabljamo razum, da nas vodi k najboljšemu možnemu življenju. Čeprav se na eni strani vztrajno in silovito bojuje proti dogmatizmu, je na drugi pragmatik: »Ljudje so lahko z razlogom zelo zadovoljni s tistim, za kar je Bog mislil, da je zanje primerno, saj jim je dal /…/ karkoli je nujno za udobno življenje in oblikovanje vrline, ter jim omogočil odkrivanje udobne oskrbe potreb tega življenja in načina, ki vodi k boljšemu življenju« (I.1.5).
Prvi zvezek Lockove Razprave o človeškem razumu je prevedel Božidar Kante. Prihodnje leto načrtujemo še izdajo drugega zvezka.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zvezek 19
Uredniki in člani uredniškega odbora: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
Slovenska matica je že v 19. stoletju z izdajanjem poučnih in strokovnih knjig orala ledino pri ustvarjanju slovenske terminologije na raznih področjih, od geografije in biologije do fizike in elektrotehnike. Zdaj ima pri tem pomembno vlogo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je izdal vrsto terminoloških slovarjev, med njimi tudi Terminološki slovar avtomatike. V pričujočem zvezku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike je uvodni prispevek na temo razvoja slovenske terminologije na področju avtomatike. Na Slovenski matici pod okriljem Naravoslovno-tehničnega odseka že deset let potekajo predavanja strokovnjakov z različnih področij, ki jih pregledno povzema naslednji prispevek. Sledijo članki o svilogojstvu in svilarstvu na Slovenskem v 19. stoletju, o zgodovini slovenske veterinarske medicine, o razvoju kartografije in zgodnjih upodobitvah ozemlja Slovenije ter o razvoju slovenske geologije in še posebej paleontologije od skromnih začetkov po ustanovitvi ljubljanske univerze. Naslednja prispevka sta posvečena akademikinji Dragici Turnšek in fosilnim koralno-spongijskim grebenom ter zaslužnemu profesorju mariborske univerze, biologu Božidarju Krajnčiču. V zbornik sta uvrščena tudi dva prispevka, ki opisujeta dosežke slovenskih znanstvenikov v Združenih državah Amerike. Prvi predstavlja nevropatologa Uroša Roessmanna, drugi pa mednarodno priznanega elektrotehnika Antona Mavretiča. Zbornik bogatita tudi članek o življenjski poti avtorja številnih matematičnih učbenikov Franca Močnika, ki je deloval v 19. stoletju, ter prispevek o dr. Francetu Avčinu, ki je bil profesor za električna in magnetna merjenja na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
NAKUP
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na ikono:
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.