09.04.2026; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev novih knjig Slovenske matice, ki bo v četrtek, 9. aprila 2026, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Predstavili bomo tri Matičine knjižne novosti, in sicer delo dr. Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu, ki je izšlo v zbirki Slovenska filozofska misel ter ga je uredil in mu spremno besedo napisal prof. dr. Valentin Kalan, Nedokončane spise Andreja Capudra, ki so izšli v Knezovi knjižnici in jih bo predstavila doc. dr. Sonja Weiss, ter iz zbirke Spomini in srečanja Spominski portret z očetom Jasne Blažič, ki bo spregovorila o svojem očetu Viktorju Blažiču, publicistu in disidentu. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Anton Žvan: Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu
Uredil in spremno besedo napisal: Valentin Kalan
Knjiga prinaša besedilo disertacije Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu. Disertacija ima dva zvezka. Prvi zvezek je disertacija z naslovom »Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu«, ki jo je Anton Žvan, kot asistent za sodobno filozofijo, leta 1972 predložil Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete. Aprila 1973 je štiričlanska komisija sprejela sklep, da je disertacijo »treba vrniti v popravo«. Od komisije zahtevano popravo je Žvan predložil leta 1977 z naslovom »Peto poglavje: Poprava in kritika«, ki po kandidatovi opombi predstavlja dodatno poglavje h glavnemu delu teze. Delo je napisano v izbranem jeziku in ob stalnem tematiziranju Kantovih in Husserlovih del. To so Kantove Kritika čistega uma, Prolegomena in Kritika praktičnega uma ter Husserlove Kartezijanske meditacije, Ideje k neki čisti fenomenologiji in fenomenološki filozofiji ter Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija. Prav ta dela – izjema so Kantova Prolegomena – so bila prevedena šele v času po sprejetju Žvanove teze.
Teza dr. Antona Žvana ni pisana le kot šolska filozofija, temveč tudi kot filozofija v svetovnem smislu. V razjasnjevanja so vključena mnoga opažanja, ki jih je avtor na različne načine obravnaval v svojih predavanjih in seminarjih. V knjigo so vpletene razlage vodilnih besed in pojmov novoveške filozofije in njihove določitve pri Kantu in Husserlu.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Knezova knjižnica
Andrej Capuder: Nedokončani spisi
Esejistična zbirka Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov. Oba razdelka, ki sta uzrla luč v Nedokončanih spisih, sta hkrati zaključena in ne: dovršena v jasnosti misli in odprta za nadaljnje razmišljanje. »Eseji o Božanski komediji«, ki so kot ločene celote sicer zaključeni, ostajajo nedokončana zbirka trinajstih razmišljanj na teme, med katerimi jih je pet vzetih iz »Pekla«, tri iz »Vic«, tri pa so bolj ali manj povezane z »Rajem«. Manj tematska sta prvi esej o večplastni vlogi pesnika, preroka in politika, ter zadnji spis, v katerem ob preletu čez vse tri speve beremo o usmiljenju v Božanski komediji. »Esejem o Božanski komediji« sledi »Breviarij«, ki je sam po sebi neskončno delo – delo življenja in pisanja človeka, ki mu je smrt pretrgala oboje. Je nič več in nič manj kot ogledovanje samega sebe in sveta v duhovnem zrcalu, v katerem se avtorjevi uvidi včasih izkristalizirajo v jasno, izbrušeno sentenco, včasih pa zgolj zaplahutajo kot asociacija ali namig (ainigma), ki mu sledi, če mu moreš. »Breviarij« je njegova askesis, njegova preža. V njem se vrača k izhodišču, vzpostavlja svoj center, išče in ohranja odnos s Celoto in kot veliki Strelec nenehno napenja lok – ki je hkrati puščica – svoje biti.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Spomini in srečanja
Jasna Blažič: Skupinski portret z očetom. Viktor Blažič, publicist in disident
Skupinski portret z očetom je presunljiv spominski zapis hčerke humanista, novinarja, esejista, urednika in disidenta Viktorja Blažiča. Jasna Blažič v soočanju z očetovo smrtjo refleksivno izrisuje njegovo življenjsko pot od zgodnjih otroških let do njegove bolezni in poslavljanja od sveta. Spominja se ga v živahnih srečevanjih in intelektualnih pogovorih s prijatelji umetniki Lojzetom Kovačičem, Pavletom Zidarjem, Danetom Zajcem, Edvardom Kocbekom in drugimi. Osrednji del spominov pa je posvečen Blažičevi aretaciji, ki je sledila njegovi objavi eseja »Ustvarjanje je svoboda« v Pahorjevi reviji Zaliv, montiranemu komunističnemu procesu in skoraj enoletnemu prestajanju zaporne kazni. Z enako odkritostjo avtorica pripoveduje tudi osebno družinsko zgodbo, v katero je za zmeraj zarezala ne povsem pojasnjena smrt Blažičevega sina in avtoričinega brata Boruta. Ob zaključku spominov ponovno objavljamo Blažičev inkriminirani esej »Ustvarjanje je svoboda«. Čeprav je bil prvič natisnjen leta 1975/76, ga lahko tudi čez pol stoletja beremo kot poglobljeno analizo duhovnega profila slovenstva in poziv Slovencem, da bi zmogli doumeti, kaj je to resnična osebna in narodna svoboda.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.