16.05.2025; 19:00 - 20:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predavanje prof. dr. Mitje Ferenca z naslovom Pravica do spomina in pokopa. Demokratična Slovenija in prikrita grobišča 80 let po koncu 2. svetovne vojne, ki bo v petek, 16. maja 2025, ob 19. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
V okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina bo s predavanjem o prikritih povojnih grobiščih nastopil prof. dr. Mitja Ferenc, ki bo predaval v spomin na žrtve komunističnega nasilja ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Prispevek bo pregled 35-ih let dela Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. V prvem desetletju se je ta osredotočala le na izgradnjo dveh spomenikov na Teharjih in v Kočevskem rogu. Med letoma 2000 in 2009 je uspela evidentirati 600 lokacij, ki so bile osnova za terenska potrjevanja in prve ekshumacije od leta 2006 dalje. Šokantno odkritje morišča v Hudi jami leta 2009 je povzročilo večletno omejitev njenega dela. Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015 ter stabilno financiranje programa komisije sta omogočila nadaljevanje raziskovalnih del. Do sedaj je bilo raziskanih 224 grobišč in morišč. Iz 91-ih je bil izveden celoten prekop žrtev, iz 31-ih delen, v 102-ih pa s sondiranjem potrjen obstoj grobišč. Ekshumirani skeletni ostanki pripadajo ok. 9146 osebam. Urejenih je bilo 173 grobišč in morišč. Odkritih je bilo več tisoč predmetov, ki ob odsotnosti dokumentacije pripomorejo k delni identifikaciji žrtev. A neuspešna prizadevanja komisije, da bi omogočili trajno mesto pokopa za ekshumirane skeletne ostanke nas opozarjajo, da se tudi 80 let po zločinu še vedno soočamo z umanjkanjem temeljnih civilizacijskih pravic; pravice do spominjanja in pravice do groba.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Prof. dr. Mitja Ferenc je sam ali v soavtorstvu objavil 23 monografij ter okoli 160 razprav in člankov, največ s področja kulturne dediščine, nemške manjšine in prikritih grobišč. V obdobju 2004 do 2006 je bil predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije, med letoma 2009 in 2011 je opravljal funkcijo predstojnika Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti UL. Od ustanovitve Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč leta 1990 je njen član ali sodelavec. Je član slovensko-hrvaške komisije za vojna grobišča. Od leta 2002 do 2009 je vodil in izvajal projekt Evidentiranje prikritih grobišč v Republiki Sloveniji, od leta 2006 do 2009 pa tudi sondiranja oziroma terenske raziskave prikritih grobišč. Rezultate je predstavil v več monografijah in zbornikih. Za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini je leta 2014 prejel Zoisovo priznanje, leta 2020 pa ga je predsednik Republike Avstrije odlikoval z velikim častnim znakom za zasluge za Republiko Avstrijo.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.