13.01.2026; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predavanje prof. dr. Igorja Mekjavića z naslovom Kako bomo na poti na Mars ostali zdravi, ki bo v torek, 13. januarja 2026, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
V Sloveniji smo v zadnjega četrt stoletja postavili temelj raziskav na področju vesoljske fiziologije in medicine. Z rezultati interdiscplinarnih raziskav smo oblikovali postopek adaptacije fizioloških sistemov na simulirano breztežnost. O vplivu hipoksije, ki bo v bodočih vesoljskih habitatih, na adaptacijo človeka, je bilo že organizirano predavanje na Slovenski matici leta 2017. Pred petimi leti je Planiški laboratorij Instituta Jožef Stefan pridobil status Esinega referenčnega centra (European Space Agency ground-based research facility). Dobili smo nalogo, da raziskave usmerimo v preprečevanje adaptacije fizioloških sistemov na breztežnost, saj le-ta lahko škodljivo vpliva na človekovo telo že med potovanjem, še posebej pa ob povratku na Zemljo. Prva strategija, ki smo jo ovrednotili, je povezana z idejo Hermana Potočnika Noordunga, inženirja z začetka prejšnjega stoletja, ki je naše gore list. V svoji vizionarski knjigi je prikazal načrt za vesoljsko postajo, ki bi z vrtenjem ustvarila zemeljsko težnost in s tem preprečila negativne učinke breztežnosti na astronavte. Razmišljal je celo o napravah, ki bi preprečile izgubo mišične moči. V okviru številnih raziskav s sodelavci z različnih področij raziskovanja sedaj raziskujemo, kako umetna težnost (kot si jo je zamišljal Potočnik) brez telesne vadbe in v kombinaciji z njo vpliva na preprečevanje izgube mišične in kostne mase in na popuščanje srčno-žilnega sistema. Dobljeni rezultati ne bodo uporabni le za astronavte, ampak tudi za nas, tukaj živeče zemljane, ki smo zaradi bolezni ali zaradi naravnega procesa staranja podvrženi podobnim spremembam svojih fizioloških sistemov kot ljudje v breztežnosti. Ob skorajšnji stoletnici izida Potočnikove knjige smo ponosni, da lahko oznanimo pomen njegovih idej.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Prof. dr. Igor Mekjavić je znanstveni svetnik na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan, kjer vodi programsko skupino na tem področju. Po končanem študiju Biomedicinskega inženirstva in magisterija na področju podvodne tehnologije na Univerzi Salford (Velika Britanija) je nadaljeval študij na področju Okoljske fiziologije na Univerzi Simon Fraser v Kanadi (doktorat) in na Karolinskem institutu na Švedskem (postdoktorat). Po vrnitvi na Univerzo Simon Fraser je delal kot direktor odseka za Kineziologijo, direktor enote za Okoljsko fiziologijo in predstojnik podiplomskega študija. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1994 je bil gostujoči profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, profesor na Univerzi Porstmouth (Anglija), svetovalec Instituta za pomorsko medicino (Velika Britanija), svetovalec Odseka za letalsko medicino (Švedska) in gostujoči sodelavec na Institutu Jožef Stefan.
Ustanovil je laboratorij za baromedicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani in s tem predstavil zdravljenje s hiperbarično oksigenacijo v Sloveniji. Leta 2000 je z nizozemskim partnerjem ustanovil raziskovalno področje o uporabi normobarične hipoksije za vadbo športnikov, višinsko pripravo alpinistov in vojakov (med pripravami za mirovne misije v visokogorju) in metabolizem pri ljudeh s prekomerno težo. Leta 2001 je ustanovil raziskovalni program o vplivu simulirane breztežnosti na fiziološke odzive v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, leta 2012 pa raziskovalni program o vplivu okoljskih razmer v bodočih bivalnih enotah na Luni in Marsu na človeka, v Olimpijskem športnem centru Planica. Kot svetovalec Evropske vesoljske agencije je koordiniral več projektov (ESA, 7. Okvirni program, ARRS), cilj katerih je ovrednotiti vpliv dolgotrajnega bivanja na Luni na različne fiziološke sisteme. Za svoje delo na področju vrednotenja zaščitnih oblačilnih sistemov za ekstremna okolja, predvsem pa za razvoj simulatorjev, je bil s sodelavci nagrajen s Puhovo nagrado za transfer tehnologije v industrijo.
Kot profesor na Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan je v sodelovanju s kolegi na Univerzi Caen (Caen, Francija) in Univerzi Charité (Berlin, Nemčija) ustanovil Erasmus Mundus Joint M.Sc. program Fiziologija in medicina človeka v vesolju in v ekstremnih okoljih (SpaceMed).
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.