22.10.2025; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predavanji prof. dr. Vesne Mikolič in prof. dr. Alenke Žbogar, ki bosta potekali v okviru cikla Naj slovenščina odmeva v sredo, 22. oktobra 2025, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Prof. dr. Vesna Mikolič: Ali jezik književnosti ni jezik? Razmisleki o vstopanju v književnost skozi jezik
V predavanju bo avtorica z vidika (medkulturne) literarne pragmatike osvetlila pomen jezika književnosti. Književno besedilo ni le estetski izraz avtorjevega sveta, temveč je prostor, kjer jezik zares zaživi v vsej svoji razsežnosti. Po drugi strani se skozi literarna besedila jezik osvobaja zgolj komunikacijske funkcije in postaja ustvarjalno orodje pomena. Avtorji z umetniško svobodo preoblikujejo strukture jezika ter mu odpirajo nove izrazne možnosti. Prav v književnosti se najbolj jasno pokaže prožnost in dinamičnost jezika kot živega sistema. Zaradi tega jezik književnosti presega vsakdanji govor ter ga hkrati bogati in oblikuje. Branje literarnih del omogoča bralcu, da jezik doživlja na globlji ravni kot zgolj prenos informacij. Raziskovalcem ponuja književnost vpogled v razvoj, rabo in potencial jezika v različnih kontekstih. Tudi v pedagoškem smislu je jezik književnosti ključen za razvijanje jezikovne občutljivosti in ustvarjalnosti. Tako tudi slovenska književnost širi meje slovenščine in jo utrjuje kot kulturni in identitetni temelj skupnosti, zato jezik književnosti – še posebej v dobi digitalne preobrazbe jezika – zasluži posebno mesto v bralski, raziskovalni in izobraževalni praksi.
Prof. dr. Alenka Žbogar: Je književnost le jezik? Književnost pri pouku slovenščine na primarni in sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja
Književnost razumem kot eno od vrst umetnosti z estetsko, etično in spoznavno funkcijo. »Njena posebnost je medij (jezik), ki ima v literaturi predstavno, izrazno in estetsko funkcijo z različnimi možnostmi poudarjanja ene ali druge.« (Leksikon Literatura, 2007: 214). V primeru, da književni pouk slovenščine na primarni in sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja razumemo le kot sredstvo za poučevanje jezika, zanemarimo literarni sistem z vsemi njegovimi sestavinami ter izločimo vse ostalo, kar književnosti daje njeno relevantnost. Jezik je sicer tvarina literature, literarno delo pa ni le seštevek jezikovnih znakov. Številni raziskovalci dokazujejo, da učinki fikcije nastajajo preko bralčevih sposobnosti čustveno-doživljajsko, (meta)kognitivno-kritično in ustvarjalno opomenjati zapisano, ga kontekstualizirati, aktualizirati, poustvarjati. Cilji književnega pouka slovenščine so zato večplastni in raznoliki: od razvijanja različnih zmožnosti (pismenosti) (operativni), do grajenja književnega znanja (izobraževalni), krepitve bralne in književne kulture (vzgojni). Poleg tega bi veljalo omeniti vsaj še možnost pridobivanja pozitivnih bralnih izkušenj, kar vpliva na bralno samozavest, ostrenje bralnega okusa, spodbujanje razumevanja sebe in drugih, drugačnih (literarne empatije), spodbujanje različnih interpretacij in argumentacij, seznanjanje s kulturno dediščino, širjenje kulturne razgledanosti, spodbujanje ustvarjalnosti in kritičnega mišljenja. Osrednja dejavnost književnega pouka slovenščine ostaja branje. Povezovanje jezikovnega in književnega pouka vidim v navduševanju in spodbujanju mladih k branju literature. Čeprav gre za zapleteno (meta)kognitivno miselno procesiranje, naj bo literatura pot, če se navežem na Frostovo »The road not taken« (1915), ki jo bodo mladi vse pogosteje (u)b(i)rali.
Predavanji sodita v cikel Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanj in posnetka je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Prof. dr. Vesna Mikolič je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, pomenoslovjem, terminologijo, medkulturno in literarno pragmatiko, didaktiko jezika in književnosti in nenasilno komunikacijo. Je avtorica prek 600 bibliografskih enot, s predavanji je gostovala na mnogih tujih univerzah. Je podpredsednica Slovenske matice, članica njenega upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik SM ter članica upravnega odbora SC PEN in MIRA PEN.
Prof. dr. Alenka Žbogar je vodja Katedre za didaktiko slovenščine na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predavateljica na tem oddelku. Ukvarja se z didaktiko književnosti pri pouku slovenščine, recepcijo slovenske književnosti, posebej jo zanimajo specifike branja tiskanih in zaslonskih umetnostnih besedil, sodobna slovenska kratka proza in metodika poučevanja književnosti. Trikrat je gostovala v Ameriki na Indiana University in na Inštitutu za slavistiko v Celovcu. Dejavna je zlasti na področju šolstva: mdr. je članica predmetne razvoje skupine za slovenščino na Zavodu RS za šolstvo, sodelovala je pri nedavni prenovi učnih načrtov za osnovne in srednje šole, je vodja didaktične sekcije pri Slavističnem društvu Slovenije, bila je članica Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje in članica maturitetne komisije za slovenščino.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.