Delo dr. Mirana Štuhca sodi v okvir novega pregleda slovenske književnosti v obdobju po letu 1945, v katerem sta že izšli knjigi dr. Denisa Poniža Slovenska lirika 1945-2000 in dr. Helge Glušič Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja. Avtor je tematsko opredelil svojo obravnavo v trikotniku človek – književnik – narod. Prvi člen opozarja na bivanjska vprašanja ter na kompleks tistih esejev, ki se ukvarjajo s posameznimi osebnostmi. Drugi upošteva sklop problemov, ki se ukvarjajo v zvezi s književnostjo, pri tem pa ne misli samo na »esejiziranje« o posameznih besedilih, ampak tudi na ontološke in fenomenološke diskusije o književnosti, na njen status v družbenih procesih ter na področji estetike in kritike. Tretji člen ob načelnih vprašanjih naroda in narodnosti ter jezika vključuje še razmerje med Slovenci in Jugoslovani, oziroma Slovenijo in Evropo, temo političnih odnosov, ki so privedli do sporov v nekdanji državi ter problematiko, povezano z osamosvojitvenimi procesi, z razmerami v novi državi ter vprašanja povezovanja Slovenije v evropske integracije.
