JUNIJSKI UVODNIK
Slovenska matica je že kmalu po svoji ustanovitvi začela zbirati portrete svojih predsednikov. Kot je ugotovil naš sedanji predsednik dr. Aleš Gabrič, je dal pobudo za ustvarjanje te likovne zbirke dr. Etbin Henrik Costa, ki je Slovenski matici predsedoval med letoma 1868 in 1875. Tako smo letos zaznamovali stopetdeseto obletnico njegove smrti in Oddelek za štafelajno slikarstvo, ki ga vodi mag. Barbka Gosar Hirci in deluje v okviru Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, je poškodovani in potemneli Franketov portret Coste temeljito obnovil.
Hkrati z odkritjem restavrirane Costove likovne podobe smo na samem začetku junija pripravili simpozij o njegovem delu, ki je, kot že mnoga tovrstna Matičina srečanja doslej, razkril, kako Slovenci brišemo nekatere avtorje oziroma pomembne osebnosti iz naše narodne zavesti in kako zelo selektivna zna biti naša zgodovinska stroka pri ohranjanju spomina na veličine slovenske narodne zgodovine. Za Etbina Henrika Costo v slovenskem izobraževalnem procesu ni slišal in še danes ne sliši skoraj nihče, čeravno je bil deželni poslanec, ljubljanski župan, drugi predsednik Slovenske matice, član številnih takratnih združenj s široko mrežo znanstev, strokovnih sodelavcev in dopisnikov po vsej Evropi, o čemer pričuje obsežna in zelo bogata korespondenca, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Eden redkih raziskovalcev, ki se je z njim ukvarjal desetletja, je bil tudi uvodni referent na tokratnem Matičinem simpoziju profesor dr. Stane Granda. Sicer pa nad Costo visi anatema pozabe, četudi je zanj veljalo, kot je v nanj naslovljenem pismu iz leta 1862 zapisal eden od ustanoviteljev Družbe sv. Mohorja Andrej Einspieler: »Vi ste tudi po Ljubljani znani, Vaše ime slovi, Vaša beseda velja.« Tega njegovega slovesa in veljave so se njegovi sodobniki še zavedali, saj naj bi Costo po nekaterih pričevanjih na njegovo poslednjo pot ob prezgodnji smrti pri komaj 42 letih pospremilo okoli 12.000 meščanov in ljudi z vseh koncev in krajev.
Kaj je krivo za tako neslavno usodo, ki v slovenski zgodovini ni doletela samo dr. Etbina Henrika Coste, ampak tudi nekatere druge snovalce slovenske narodne ideje ter naše državotvornosti, strokovnjake in znanstvenike, tudi ustvarjalce in častilce našega jezika, lahko le ugibamo. Spodobilo pa bi se, da vsaj v drugi četrtini 21. stoletja, ko že desetletja uživamo sadove slovenske samostojnosti in imamo s svojo državo popolno suverenost pri odločanju o svoji lastni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, na novo preiščemo »bele lise« in napišemo nekatera poglavja slovenske zgodovine, literature in umetnosti, da znova damo glas in ime vsem tistim, ki so soustvarjali narodno identiteto. Zakaj nobena stavba ne more stati trdno, če iz njenih temeljev zgolj zaradi ideoloških, idejnih, političnih, religioznih ali drugih stališč rujemo njene gradnike. Slovenska matica stoji v temeljih slovenstva, zato čuti za svoje poslanstvo, da slovenske zgodovine in kulture ne deli na liberalno ali klerikalno in ne izbira, kateri izmed njiju bo dajala veljavo, ampak se zaveda, da se suverenost naroda danes ne kaže v tem, koliko ozemelj je uspel osvojiti in s katero idejo koga prepričati, temveč v tem, kakšno bogastvo in spoštovanje do svoje kulture in znanosti je uspel razviti, v njegovi odprtosti do vseh plasti lastne kulturne dediščine.
Upamo, da smo na Slovenski matici s prireditvami v prvi polovici leta 2025 že uspeli dokazati, kako globoko spoštujemo dosežke slovenske kulture in znanosti. V juniju načrtujemo še nekaj imenitnih prireditev, potem pa se bomo v juliju in avgustu posvetili predvsem srečanjem v domovih za starejše in pripravi knjig. Veselimo pa se že tudi ponovnega snidenja na začetku septembra.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Razprave in eseji
Metoda Kemperl: Zoisova palača v Ljubljani
Monografija obravnava Zoisovo palačo v Ljubljani, ki je največja zasebna palača v starem delu mesta. Osredotočena je na zgodovino prostora, kjer stoji, zgodovino palače in opreme, obravnava pa tudi pomembne lastnike in stanovalce ter funkcijo palače med 18. in 20. stoletjem. Michelangelo baron Zois, ki velja za enega najpremožnejših Kranjcev, se je 1728 naselil na Bregu, ki se je tudi zaradi njegovega prihoda razvil v veletrgovsko četrt. Leta 1760 je začel z nakupi sosednjih stavb, ki jih je zaključil njegov sin Žiga baron Zois leta 1793. S prezidavami sta si po svojih željah uredila in spremenila velik del Brega. Ugotovljena je natančna lokacija, zgodovina gradnje in podoba stavb, ki so stale na mestu palače, ter natančna lokacija dvojnega južnega mestnega obzidja. Raziskana je zgodovina gradnje palače od prve širitve med letoma 1766 in 1768 do leta 1808, ko je palača dobila današnjo podobo. Predstavljene so tudi vse prezidave notranjščine v času Karla Zoisa ter obe, ki sta jih že v prvi polovici 20. stoletja naročila Peter Kozina in Rihard Skubic. Žiga Zois je ob palači uredil dva okrasna vrtova. Prvega je na opuščenem cvingerju začel urejati že leta 1775, t. i. Zoisov graben oz. večredni drevored na zasutem obrambnem jarku pa vsaj leta 1784. Raziskali smo tudi, kdo je v času Žige Zoisa v palači stanoval in kakšne funkcije so ti prebivalci opravljali. Zois je namreč redno zaposloval okrog 30 ljudi različnih profilov. Nova spoznanja pa prinašajo tudi poglavja, ki obravnavajo pomembne lastnike in stanovalce palače v 19. in 20. stoletju.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Izšla je s finančno podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja.
Zbirka Mestne knjige
Barbara Pregelj in Urban Vovk (ur.): Medvoška knjiga
Če kdo, potem se prav Medvoščani še kako dobro zavedajo dejstva, da so za kakovostno in tvorno življenje skupnosti nujno potrebni mostovi – pa najsi bodo tisti, ki nam vode pomagajo prekoračiti, ali tisti, ki ustvarijo povezave med staroselci in priseljenci. V malce bolj metaforičnem duhu so mostovi tudi tisto, kar nas na individualni ravni povezuje z našo lastno preteklostjo; otroštvom ali kakim drugim delom naše osebne zgodovine, ki je vsaj povezano, če že ne kar preplavljeno s posebnostmi in značilnostmi kraja našega bivanja.
Za Medvode, ki so v letu 2024 kot občina praznovali 30. obletnico samostojnosti, je vsekakor velika čast, da so se kot majhno in za mnoge le prehodno mestece simbolno znašli v tako ugledni družbi velikih in pomembnih slovenskih ter zamejskih mest. Ta imenitna družba je v precejšnji meri določila tudi vsebinsko zasnovo knjige. Koncept zbirke Mestnih knjig namreč o mestih, vključenih vanjo, ne govori skozi besede in podobe v enem sklenjenem pripovednem loku, ki razvoj kraja spremlja od njegovih začetkov do sedanjosti, temveč na način krpanke, mozaika in z vključevanjem različnih, včasih tudi nasprotujočih si besedil in vizualnih gradiv. Tako v Medvoško knjigo vključena gradiva med seboj vzpostavljajo dinamičen dialog, obenem pa vsakemu bralcu in bralki omogočijo, da medvoško identiteto doživi po svoje in vsakič drugače. Ker je tudi razprta knjiga nekakšen most do naše skupne zapuščine,
znanja in vedenja o naših krajih in nas samih, se ji prepustimo, da nas obogatene z njeno vsebino pripelje na svoj drugi konec – do zadnje natisnjene strani.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Občine Medvode, Javnega zavoda Sotočje Medvode in podjetij Brinox, Goričane tovarna papirja Medvode, d.d., Jamnik d.o.o., Prima Filtertehnika in Steklarstvo Omanovič.
V TISKU
Tit Livij: Od ustanovitve mesta, zvezek III, knjige 21‒25
Uredil: David Movrin
Prevedel in spremno besedo napisal: Matej Hriberšek
Livijeva tretja ohranjena pentada, v kateri so se namesto danes izgubljenih knjig 11–15 ter 16–20 znašle knjige 21–25 njegovega dela Ab urbe condita, je temeljni vir za razumevanje osrednjega dogodka rimske zgodovine. Obravnava začetek druge punske vojne (218–201 pr. Kr.), zlasti Hanibalov vdor v Italijo in prve poskuse, da bi ga zaustavili. Zgodovinar vešče opiše strah vzbujajočo kartažansko vojsko in njen pohod z bojnimi sloni čez Alpe, kar je bil takrat podvig na sami meji možnega, ter opotekavo obrambo in katastrofalne poraze rimskih legij, denimo pri Trazimenskem jezeru in zlasti pri Kanah. Ti arhetipski prizori so ponovno oživeli ravno z Livijevo ubeseditvijo in našli z njeno pomočjo svoje trajno mesto v evropskem kolektivnem spominu ter svetovni literaturi (in Prešernovi poeziji). Toda ob seciranju vojaških spopadov se pisec posveti tudi njihovim protagonistom, ko skrbno analizira konflikte v Rimu in Kartagini, ki so tleli v ozadju spora. Njegova zgodovina je precej več od vojne kronike, njen najzanimivejši del je analiza rimskih vrednot. Hanibala naslika kot izredno nadarjenega poveljnika, obenem pa izpostavi rimsko domiselnost, vztrajnost in pogum, zaradi katerih je skupnost ob vsem razdejanju vendarle obstala; uspehe Kvinta Fabija Obotavljavca, ki je zmogel s svojo nenavadno strategijo nakazati pot do preobrata, ko se je zdelo vse že izgubljeno; ter utrinek upanja, utelešen v mladem in sposobnem poveljniku Scipionu, ki bo Hanibalu čez leta zadal odločilni udarec. Livijevo literarno mojstrstvo je ravno v tej igri teme in svetlobe, s katero v težko predstavljivem kaosu med strahom, nepremišljenimi odzivi ter nenehnimi političnimi napetostmi pokaže, kako se je rimska republika vsemu navkljub preuredila ter uspela na samem robu svojega obstoja doseči vojni preobrat.
Izdajo knjige v okviru razpisa za zahtevne večletne knjižne projekte v obdobju 2022–2024 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS.
V TISKU
Edvard Ravnikar: Skice in misli / Sketches and thoughts
Spremna besedila napisali: Milček Komelj, Jurij Kobe in Majda Kregar
Iz bogate in še vse premalo raziskane in ovrednotene ustvarjalne zapuščine arhitekta, inovatorskega univerzitetnega učitelja in lucidnega misleca Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega in Le Corbusierovega učenca, je ob arhitektovi stoletnici nastala prva knjiga trilogije javnosti manj znanega umetnikovega likovnega opusa meditativnih risb. Spremljajo jih zapisi modreca in iskalca lepote, ki se o vsem umetniškem in življenjskem ne sprašuje na podlagi estetskih teoremov ali umetnostnozgodovinskih ugotovitev, četudi so mu znane, ampak kot avtentičen, rojen ustvarjalec, ki jih sam vzpostavlja na osnovi lastnih prebliskov in izkušenj. Ob tem se oplaja tudi z idejami velikih prednikov z vseh področij, likovnih umetnikov, kakršna sta Leonardo ali Rafael, pa tudi predstavnikov poezije in glasbe in filozofov, od Platona do Nietzscheja, ter številnih velikih umov vseh časov. Njegove risbe so dognane, kot so bile risbe naših najboljših v risanje usmerjenih slikarjev, številne od njih, še posebej nekatere najbolj lapidarne, so vsestransko očarljive in estetsko vznemirljive likovne dragotine. Iz njih je razvidno, da je umetnik v risanju užival, da se mu je predajal z vsem svojim bistvom in se pri tem laže kot pri izgradnji arhitekturnih del prepuščal tudi popolni ustvarjalni svobodi, zato so videti njegove risarske umetnine tudi optimistične in praznične.
V TISKU
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Filip David: Hiša spominov in pozabe
Prevedla: Mateja Komel Snoj
Spremno besedo napisal: Pavle Rak
Filip David (1940–2025) je bil srbski pisatelj in scenarist, znan po svojih esejih, dramah, kratkih zgodbah in romanih. Med njegova najbolj uveljavljena dela sodijo Vodnjak v temnem gozdu, Zapiski resničnega in neresničnega, Ognjeni princ, Romarji zemlje in neba, Ali smo pošasti in tudi Hiša spominov in pozabe, roman, za katerega je David leta 2014 prejel prestižno srbsko NIN-ovo nagrado in tudi nagrado za najboljšo knjigo mreže javnih knjižnic v Srbiji za leto 2015. Leposlovno-zgodovinski roman Hiša spominov in pozabe je napisan v značilnem slogu tega cenjenega avtorja in velja za eno najbolj pristnih del sodobne srbske literature. V tem romanu Filip David nadaljuje z raziskovanjem enigme, ki obdaja medsebojno delovanje dobrega in zla, pri čemer se opira na svoje strokovno znanje o kabali in misticizmu. Omeniti velja, da se je David rodil v judovski družini, njegovi sorodniki pa so bili žrtve pokola, ki so ga zagrešile okupacijske sile med drugo svetovno vojno v Jugoslaviji. Besedilo izkazuje izjemno pripovedovalsko spretnost. Pripoved romana, ki bralce popelje na potovanje skozi z bolečino in trpljenjem zaznamovano dvajseto stoletje, katerega sporočilo vztrajno odzvanja v temi noči, je namreč samosvoja in neponovljiva, saj prikazuje odnos med Judom (osebo, ki dobi možnost zamenjave identitete) in moškim, ki je naklonjen okupacijskim oblastem. To razmerje je osnova za razmislek, ali je spominjanje res strašnejše od pozabljanja. Tako predstavljena tema in problem sta redka v srbski književnosti in literaturi o drugi svetovni vojni, zato je ta roman še posebej vreden branja.
Izdajo tega dela je podprla literarna mreža TRADUKI.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo naše drage članice in nam dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji
Ponedeljek, 17. 2.–30. 9.
Filozofski in naravoslovni natečaj za mlade
Slovenska matica ponovno razpisuje dva natečaja za mlade, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje za dijake in študente. Filozofski natečaj je v sodelovanju s Slovenskim filozofskim društvom razpisan na filozofsko temo Jezim se in odpuščam. Tekmovalci bodo, če bodo želeli, za študijski material lahko izbrali tudi novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje, ki ga je prevedla mag. Katarina Majerhold (Slovenska matica 2024). Enako kot doslej je tudi za letošnje nagrajence predvidena denarna nagrada, obenem pa tudi objava najboljših esejev v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Nagrade bodo podeljene na enem izmed dogodkov v okviru projekta Matice pod zvezdami, ki jih v domovanju najstarejšega slovenskega znanstvenega in kulturnega društva pripravlja Slovenska matica.
Hkrati bomo v tem letu tretjič, tokrat ponovno v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, razpisali tudi natečaj za najboljše naravoslovno predavanje v kategorijah dijakov in študentov na temo Človek in narava – razvoj, stagnacija ali nazadovanje?, v navdih tekmovalcem pa je lahko knjiga doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih (Slovenska matica, 2024). Tudi za nagrajence tega natečaja je predvidena denarna nagrada, hkrati pa tudi objava najboljših predavanj v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Jeseni bo v okviru projekta Matica pod zvezdami na Slovenski matici razglasitev nagrajencev, ki bodo nato imeli to čast, da bodo nastopili kot predavatelji v dvorani Slovenske matice.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Petek, 21. 3.–30. 9.
3. pesniški natečaj za mlade v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana
Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana na dan poezije, 21. marca 2025, že tretjič razpisujeta dva natečaja: pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in natečaj za komorno skladbo (Glasbena matica Ljubljana). Letos bodo vabljeni skladatelji za uglasbitev lahko izbirali med besedili nagrajencev preteklih dveh pesniških natečajev za mlade, ki ju je v prejšnjih dveh letih organizirala Slovenska matica. Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Matica pod zvezdami
Ponedeljek, 2. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Duhovni dialogi s Tjaši Artnik Knibbe
Na vsakoletnih Duhovnih dialogih s Tjaši Artnik Knibbe bomo z verzi iz Matičine pesniške zbirke Mozaiki, ki so jih napisali Brane Senegačnik, David Bandelj, Miljana Cunta in Robert Simonišek s premišljevalko življenja in skrivnosti bivanja spregovorili o stanju srca in duha v sodobnem svetu in slovenskem narodu.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 11. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev filozofskega dela Lenarta Škofa Bog v postkrščanstvu
Bog v postkrščanstvu je materialna, elementarna in čutna teologija Boga po smrti ontoteološkega boga metafizike. Delo je sklepni del filozofske trilogije prof. dr. Lenarta Škofa, ki po njegovih delih Etika diha (2012) in Antigonine sestre (2018) v slovenski prostor prinaša izvirno monografsko delo, posvečeno filozofski teologiji. S prof. dr. Lenartom Škofom, filozofom in religiologom, predstojnikom Inštituta za filozofske in religijske študije na ZRS Koper ter dekanom Fakultete ISH pri Univerzi Alma Mater Europaea, ki je leta 2022 prejel tudi Zoisovo priznanje za izjemne dosežke na področju filozofije in etike, ter z akad. prof. dr. Tinetom Hribarjem se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 17. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Rok Černe: Reševanje risa pred ponovnim izumrtjem
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 18. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Doc. dr. Matejka Grgič: Slovenščina v Italiji – perspektive 21. stoletja
Slovenščina v Italiji se sooča z izzivi, ki jih je podedovala po jezikovnih politikah 19. in 20. stoletja, hkrati pa tudi z novimi perspektivami 21. stoletja. Med temi velja izpostaviti demografske trende, spremembe v sistemu vrednot, post-globalizacijo, gentrifikacijo … in pa hiter razvoj novih tehnologij. Vse to (in še marsikaj drugega) vpliva na status, položaj in rabo jezikov – tudi slovenščine v Italiji.
Doc. dr. Damjan Popič: Nova orodja za slovenščino v Italiji
Sodobne digitalne tehnologije ponujajo številne priložnosti za analizo jezika, zlasti v okviru velikih, načrtno zbranih besedilnih zbirk, besedilnih korpusov. Na podlagi velike količine podatkov lahko s sodobnimi pristopi identificiramo tudi razlike med posameznimi jezikovnimi variantami in tako prepoznamo značilnosti slovenščine (oz. »slovenščin«) v Italiji v razmerju do jezikovnega standarda. V okviru predavanja bomo predstavili tovrstne sodobne pristope in značilne poteze slovenskega jezika na območju jezikovnega stika, obenem pa bomo predstavili tudi orodja, ki smo jih zasnovali za podporo govorcem slovenščine v Italiji.
Predavanji sodita v cikel Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičin simpozij
Torek, 3. 6., ob 9. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Etbin Henrik Costa: ob 150-letnici njegove smrti
Na simpoziju, posvečenem slovenskemu bibliografu, pravniku in politiku Etbinu Henriku Costi (1832–1875), ki je bil leta 1864 sprva odbornik, med letoma 1868 in 1875 pa tudi predsednik Slovenske matice, bodo sodelujoči tega pomembnega moža ob 150-letnici njegove smrti predstavili v treh vsebinskih sklopih: Osebnost in delo, Javna podoba in delovanje ter Osebna in duhovna zapuščina.
Izvedbo simpozija in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Torek, 10. 6., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev znanstvenokritične izdaje Janez Ludvik Schönleben: Haeresis fulminata – Strela udari krivoverca
Znanstvenokritična izdaja Schönlebnove drame Haeresis fulminata (Založba ZRC, 2025) je izšla kot 294. knjiga v zbirki Zbranih del in kot 4. knjiga v podzbirki Dela starejšega slovenskega slovstva. Izdajo sta uredila in z znanstvenim komentarjem opremila dr. Monika Deželak Trojar in dr. Brane Senegačnik, ki bosta knjigo tudi predstavila.
Dogodek soorganizirata Založba ZRC in Slovenska matica.
Četrtek, 12. 6., ob 12. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Novinarska konferenca ob izidu biografije Papež Frančišek: Upanje
V prostorih Slovenske matice bo potekala novinarska konferenca založbe Beletrina ob izidu biografije Papež Frančišek: Upanje, na kateri bodo sodelovali škof dr. Anton Jamnik, prevajalec Janko Petrovec, urednica Tjaša Lešnik ter moderatorka pogovora Uršula Menih Dokl.
Dogodek organizira založba Beletrina.
Sreda, 18. 6., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev znanstvene monografije Med Benetkami in Dunajem
V mesecu maju je izšla znanstvena monografija dr. Salvatorja Žitka in dr. Brigitte Mader Med Benetkami in Dunajem. Delo je izšlo pri založbi Annales v sozaložništvu z Inštitutom IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja ter Zgodovinskim društvom za južno Primorsko. Avtorja v študiji, ki je plod njunega dolgoletnega raziskovanja na področju varovanja kulturne dediščine na območju nekdanjega Avstrijskega primorja, kasnejše Julijske krajine, dandanes pa zlasti Istre z bližnjim zaledjem, obravnavata vprašanja, ki se nanašajo na odnos vsakokratnih oblastnih struktur do premične kulturne dediščine, ki je bila pogosto tudi predmet nacionalnega prestiža in identitete tega prostora. Na predstavitvi bo o knjigi spregovoril tudi akad. prof. dr. Milček Komelj, uvodni nagovor pa bo imel prof. dr. Darko Darovec.
Dogodek soorganizirata Inštitut IRRIS in Slovenska matica.
Matičina knjižna potovanja
Sobota, 14. 6., ob 11.30
Zdravilišče RKS Debeli rtič, Jadranska cesta 73, 6280 Ankaran
Predstavitev knjige doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih
V okviru XXIII. RTIŠKEGA STROKOVNEGA SREČANJA z naslovom Multidisciplinarni principi pomoči otrokom in mladostnikom s težavami na področju duševnega zdravja bo doc. dr. Tina Bregant predstavila svojo knjigo Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih. Spregovorila bo o zanimivih nevroznanstvenih spoznanjih, s pomočjo katerih lahko razložimo in bolje razumemo številne razvojne procese, ki potekajo v možganih otrok vse od obdobja pred rojstvom do konca najstništva in prehoda v odraslo dobo. Posvetila se bo tudi vzgojnim vprašanjem, povezanim z vsakdanjim življenjem, s katerimi se srečujejo tako starši kot tudi učitelji in strokovnjaki, ki delajo z otroki in mladostniki.
Več na spletni strani Sekcije za ŠŠAM.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirajo Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri SZD, Zdravilišče Debeli rtič in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 20. 6., ob 11. uri
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Novi trg 3, Ljubljana
Predstavitev knjige Milčka Komelja France Stelè. Spomini nanj, na njegovo delo in učence
Ob izidu knjige, ki je v zbirki Spomini in srečanja izšla pri Slovenski matici, bosta o pionirju slovenske umetnostne zgodovine spregovorila avtor akad. prof. dr. Milček Komelj in urednica izr. prof. dr. Mija Oter Gorenčič. Z njima se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata SAZU in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina jezikovna druženja
Sreda, 4. 6., ob 9.30: Pogovorna delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Talita Kum Zavod Postojna, Ljubljanska cesta 28, Postojna
Slovenska matica v letu 2025 izvaja nadaljevanje lanskega uspešnega projekta Knjiga me pomlaja: Matičina medgeneracijska literarna druženja (KmP). Letošnji naslov projekta je Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja (KmP2), potekal pa bo v štirih inštitucijah za starejše (DSO Črnomelj, DSO Tezno, DU Kranj in Talita Kum Zavod Postojna). Namen projekta je na podlagi leposlovnih del Slovenske matice starejše občanke in občane spodbuditi v krepitvi njihovih jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti, ki so zaradi različnih dejavnikov oslabljene. Izvajanje projekta, ki se bo tokrat posvetil različnim vidikom jezika in njegove uporabe, se po uvodnem usposabljanju za mentorje nadaljuje s prvimi delavnicami.
V Talita Kum Zavodu Postojna, kjer je strokovna sodelavka projekta Mihela Zaveljcina, delavnice potekajo v organizaciji mentorske projektne skupine v sestavi Zarika Snoj Verbovšek, doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in Nada Šumi. Na sklepni, pogovorni delavnici bo posebna gostja ob zaključku našega druženja pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.
V poletnih mesecih bodo potekale delavnice tudi v drugih institucijah:
Dom starejših občanov Tezno, Panonska ulica 41, 2000 Maribor
Torek, 1. 7., ob 9.30: Literarnokritiška delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Torek, 8. 7., ob 9.30: Lektorska delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Torek, 15. 7., ob 9.30: Novinarska delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Četrtek, 17. 7., ob 9.30: Pogovorna delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
V DSO Tezno, kjer je strokovna sodelavka projekta Barbara Šilec, delavnice potekajo v organizaciji mentorske projektne skupine v sestavi Zarika Snoj Verbovšek, doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in Nada Šumi. Na sklepni, pogovorni delavnici bo poseben gost ob zaključku našega druženja pisatelj Feri Lainšček.
Dom starejših občanov Črnomelj, Ulica 21. oktobra 19/c, Črnomelj
Ponedeljek, 14. 7., ob 9.30: Literarnokritiška delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Ponedeljek, 21. 7., ob 9.30: Lektorska delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Ponedeljek, 28. 7., ob 9.30: Novinarska delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Ponedeljek, 4. 8., ob 9.30: Pogovorna delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
V DSO Črnomelj, kjer je strokovna sodelavka projekta Petra Simčič, delavnice potekajo v organizaciji mentorske projektne skupine v sestavi Zarika Snoj Verbovšek, doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in Nada Šumi. Na sklepni, pogovorni delavnici bo posebna gostja ob zaključku našega druženja pisateljica Ksenija Majcen.
Dom upokojencev Kranj, Cesta 1.maja 59, Kranj
Četrtek, 28. 8., ob 10.00: Literarnokritiška delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Četrtek, 4. 9., ob 10.00: Lektorska delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Četrtek, 11. 9., ob 10.00: Novinarska delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Četrtek, 18. 9., ob 15.30: Pogovorna delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
V DSO Črnomelj, kjer je strokovna sodelavka projekta Jana Pungeršek, delavnice potekajo v organizaciji mentorske projektne skupine v sestavi Zarika Snoj Verbovšek, doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in Nada Šumi. Na sklepni, pogovorni delavnici bo posebna gostja ob zaključku našega druženja pisateljica Mateja Gomboc.
Delavnice so zaprtega tipa.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Matičina čezmejna gostovanja
Sreda, 25. 6., ob 19.30
Oddelek za slovenistiko, Slavistični inštitut Univerze v Kölnu, Weyertal 137, D-50931 Köln, Nemčija
Predstavitev dokumentarnega romana Senca brez človeka: film v prozi Nataše Konc Lorenzutti
Na slovenski državni praznik na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu lektorica za slovenščino Jana Šter Makovac organizira serijo dogodkov v spomin na konec druge svetovne vojne, med drugim filmsko projekcijo nagrajenega slovenskega dokumentarnega filma režiserke Maje Weiss Zajeti v izviru: slovenski otroci Lebensborna (2023), po kateri sledi pogovor z gostoma Natašo Konc Lorenzutti in Francem Zagožnom. Pogovarjali se bodo o filmu in o dokumentarnem romanu Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka: film v prozi (2023), ki je nastal ob ustvarjanju filma.
Dogodek bo pomembno prispeval k promociji slovenskega jezika in književnosti v Severnem Porenju-Vestfaliji, tako kot pobuda za študente za spoznavanje slovenske pisateljice in njenega dela ter navdih za prevajalske projekte, obenem pa tudi kot spodbuda študentom lektorata slovenščine, študentom iz Slovenije in vsem ostalim Slovencem, ki živijo na tem območju, za povezovanje, razvijanje kulturne identitete in jezikovnih zmožnosti.
Dogodek organizira Lektorat slovenščine na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu s podporo: produkcijske hiše Bela film, slovenskega veleposlaništva v Berlinu, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, založbe Slovenska matica in programa Slovenščina na tujih univerzah Univerze v Ljubljani.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Drugo
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2025
Primorske knjižnice tudi v letu 2025 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta PB 2025 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Mestna knjižnica Postojna in Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2025.
Na letošnjem seznamu Primorci beremo 2025 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Pobeg brez meja Ksenije Majcen in Vračanje k čistosti Roberta Simoniška.
Več informacij je na spletni strani Primorci beremo.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na Youtube stran Slovenske matice