SEPTEMBRSKI UVODNIK
Bliža se jesen in s tem priložnost za ponovna snidenja na Slovenski matici, kot nalašč pravi čas in prostor za premislek o slovenski dediščini, o vsem tistem, kar so nam iz objema pozabe za naš zdaj in tukaj podarili naši predniki in nas s svojimi dejanji in stvaritvami vpisali na duhovni zemljevid evropskih narodov.
Prva dragocena dediščina je naš jezik. Že sam izraz govori o tem, kako imenitno zgodbo ima vsaka slovenska beseda. V etimološkem slovarju najdemo razlago, da so bili dedi pri Praslovanih poglavarji velike družine. Njihovi nasledniki so bili mlajši dedi, torej dediči. Tako se je razvil pojem dediščina za vse, kar je prevzeto iz preteklosti. Že v stari Grčiji kot zibelki današnje evropske civilizacije je bilo spoštovanje do staršev in njihove zapuščine eden od etičnih temeljev družbe. Podoben odnos do dediščine kot občudovanja in čaščenja preteklega je prevzelo tudi krščanstvo, tako da je sčasoma to poimenovanje pridobilo še vrednost nečesa dragocenega, pomen spomina in opomina na naše prednike in njihova družbena prizadevanja, na nekaj, kar moramo hraniti in ohraniti za prihodnost.
V tem duhu je začrtan Matičin prireditveni program za mesec september. Začel se je s slavljenjem jubilejnih 60. dnevov Draga, ki so se prvi septembrski dan na Matici in v matični Sloveniji prvič predstavili na novinarski konferenci. Vmes so bila desetletja, ko se o dragi, dragoceni Dragi v matični Sloveniji ni smelo govoriti, bila so dolga leta, ko so bili vsakoletni študijski dnevi tržaškega Društva slovenskih izobražencev edini prostor trialoga vseh treh Slovenij, matične, zamejske in zdomske, in bilo je najbolj pomembno obdobje, ko se je na Dragi prebujala misel o samostojni državi in je od tam, izza meje nekdanje države, prihajal v m(M)atico klic o oživitvi prizadevanj po zedinjeni Sloveniji.
Drugi spomin seže še dlje v preteklost. Dve stoletji in pol je tega, kar se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, izobražen, izjemno delaven človek z odličnimi organizacijskimi sposobnostmi. Kar šestindvajset let, najdlje doslej, je bil župan Ljubljane in je poskrbel za številne dobrodelne in kulturne akcije v mestu. Ena izmed njegovih največjih zaslug je bila ustanovitev današnjega Narodnega muzeja Slovenije, bil pa je tudi uspešen gostitelj Ljubljanskega kongresa in je za opravljeno delo prejel priznanje avstrijskega vladarja in darilo ruskega. Ob 25-letnici županovanja ga je v znamenje hvaležnosti z odo počastil celo France Prešeren. A kljub temu, da je bilo Hradeckega »srcé goreče za čast, in prid, in blágorstvo Ljubljane«, je danes domala pozabljen. In znova je Slovenska matica tista, ki mu s simpozijem o njegovem življenju in delu izreka globok, iskren »hvala«, zakaj svetloba našega razuma in srca je edini most, ki lahko neko skupnost, tudi narod, iz preteklosti vodi v prihodnost.
Hvala pa želimo izreči tudi Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je razglasila Leto dediščine, leto navdiha in nas opomnila, da na bregovih našega spominjanja ne moremo zreti zgolj svetlobe, temveč smo vsi skupaj, ne glede na osebna politična prepričanja, dolžni svoj pogled obrniti tudi k »temni strani meseca«, tja, kjer se slovenska zgodovina piše s težkimi črkami bolečine, osebnega ponižanja, zatiranja človekovih pravic, nasilja ideologije in zločinov nad ljudmi. S simpozijem Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki ga prav tako prirejamo v septembru, želimo slediti pozivu Evropskega parlamenta in pozivu predsednice države na proslavi ob dnevu državnosti, da je treba dostojno posuti prgišče zemlje nad povojnimi žrtvami in jim tako z besedo spomina in opomina izkazati dolžno človeško dostojanstvo.
Šele ko zmoreš zreti svetlobo in temo, biti odprt za razum in hkrati pustiti govoriti srcu, lahko jasno uzreš svojo pot, ki vodi v prihodnost, in upam, da bo Slovenska matica skupaj z vami Slovenke in Slovence še dolgo razsvetljevala s tako jasnino.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Mestne knjige
Barbara Pregelj in Urban Vovk (ur.): Medvoška knjiga
Če kdo, potem se prav Medvoščani še kako dobro zavedajo dejstva, da so za kakovostno in tvorno življenje skupnosti nujno potrebni mostovi – pa najsi bodo tisti, ki nam vode pomagajo prekoračiti, ali tisti, ki ustvarijo povezave med staroselci in priseljenci. V malce bolj metaforičnem duhu so mostovi tudi tisto, kar nas na individualni ravni povezuje z našo lastno preteklostjo; otroštvom ali kakim drugim delom naše osebne zgodovine, ki je vsaj povezano, če že ne kar preplavljeno s posebnostmi in značilnostmi kraja našega bivanja.
Za Medvode, ki so v letu 2024 kot občina praznovali 30. obletnico samostojnosti, je vsekakor velika čast, da so se kot majhno in za mnoge le prehodno mestece simbolno znašli v tako ugledni družbi velikih in pomembnih slovenskih ter zamejskih mest. Ta imenitna družba je v precejšnji meri določila tudi vsebinsko zasnovo knjige. Koncept zbirke Mestnih knjig namreč o mestih, vključenih vanjo, ne govori skozi besede in podobe v enem sklenjenem pripovednem loku, ki razvoj kraja spremlja od njegovih začetkov do sedanjosti, temveč na način krpanke, mozaika in z vključevanjem različnih, včasih tudi nasprotujočih si besedil in vizualnih gradiv. Tako v Medvoško knjigo vključena gradiva med seboj vzpostavljajo dinamičen dialog, obenem pa vsakemu bralcu in bralki omogočijo, da medvoško identiteto doživi po svoje in vsakič drugače. Ker je tudi razprta knjiga nekakšen most do naše skupne zapuščine, znanja in vedenja o naših krajih in nas samih, se ji prepustimo, da nas obogatene z njeno vsebino pripelje na svoj drugi konec – do zadnje natisnjene strani.
Knjiga je izšla s finančno pomočjo Občine Medvode, Javnega zavoda Sotočje Medvode in podjetij Brinox, Goričane tovarna papirja Medvode, d.d., Jamnik d.o.o., Prima Filtertehnika in Steklarstvo Omanovič.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta, zvezek III, knjige 21‒25
Uredil: David Movrin
Prevedel in spremno besedo napisal: Matej Hriberšek
Livijeva tretja ohranjena pentada, v kateri so se namesto danes izgubljenih knjig 11–15 ter 16–20 znašle knjige 21–25 njegovega dela Ab urbe condita, je temeljni vir za razumevanje osrednjega dogodka rimske zgodovine. Obravnava začetek druge punske vojne (218–201 pr. Kr.), zlasti Hanibalov vdor v Italijo in prve poskuse, da bi ga zaustavili. Zgodovinar vešče opiše strah vzbujajočo kartažansko vojsko in njen pohod z bojnimi sloni čez Alpe, kar je bil takrat podvig na sami meji možnega, ter opotekavo obrambo in katastrofalne poraze rimskih legij, denimo pri Trazimenskem jezeru in zlasti pri Kanah. Ti arhetipski prizori so ponovno oživeli ravno z Livijevo ubeseditvijo in našli z njeno pomočjo svoje trajno mesto v evropskem kolektivnem spominu ter svetovni literaturi (in Prešernovi poeziji). Toda ob seciranju vojaških spopadov se pisec posveti tudi njihovim protagonistom, ko skrbno analizira konflikte v Rimu in Kartagini, ki so tleli v ozadju spora. Njegova zgodovina je precej več od vojne kronike, njen najzanimivejši del je analiza rimskih vrednot. Hanibala naslika kot izredno nadarjenega poveljnika, obenem pa izpostavi rimsko domiselnost, vztrajnost in pogum, zaradi katerih je skupnost ob vsem razdejanju vendarle obstala; uspehe Kvinta Fabija Obotavljavca, ki je zmogel s svojo nenavadno strategijo nakazati pot do preobrata, ko se je zdelo vse že izgubljeno; ter utrinek upanja, utelešen v mladem in sposobnem poveljniku Scipionu, ki bo Hanibalu čez leta zadal odločilni udarec. Livijevo literarno mojstrstvo je ravno v tej igri teme in svetlobe, s katero v težko predstavljivem kaosu med strahom, nepremišljenimi odzivi ter nenehnimi političnimi napetostmi pokaže, kako se je rimska republika vsemu navkljub preuredila ter uspela na samem robu svojega obstoja doseči vojni preobrat.
Izdajo knjige v okviru razpisa za večletne zahtevne knjižne projekte v obdobju 2022–2024 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Filip David: Hiša spominov in pozabe
Prevedla: Mateja Komel Snoj
Spremno besedo napisal: Pavle Rak
Filip David (1940–2025) je bil srbski pisatelj in scenarist, znan po svojih esejih, dramah, kratkih zgodbah in romanih. Med njegova najbolj uveljavljena dela sodijo Vodnjak v temnem gozdu, Zapiski resničnega in neresničnega, Ognjeni princ, Romarji zemlje in neba, Ali smo pošasti in tudi Hiša spominov in pozabe, roman, za katerega je David leta 2014 prejel prestižno srbsko NIN-ovo nagrado in tudi nagrado za najboljšo knjigo mreže javnih knjižnic v Srbiji za leto 2015. Leposlovno-zgodovinski roman Hiša spominov in pozabe je napisan v značilnem slogu tega cenjenega avtorja in velja za eno najbolj pristnih del sodobne srbske literature. V tem romanu Filip David nadaljuje z raziskovanjem enigme, ki obdaja medsebojno delovanje dobrega in zla, pri čemer se opira na svoje strokovno znanje o kabali in misticizmu. Omeniti velja, da se je David rodil v judovski družini, njegovi sorodniki pa so bili žrtve pokola, ki so ga zagrešile okupacijske sile med drugo svetovno vojno v Jugoslaviji. Besedilo izkazuje izjemno pripovedovalsko spretnost. Pripoved romana, ki bralce popelje na potovanje skozi z bolečino in trpljenjem zaznamovano dvajseto stoletje, katerega sporočilo vztrajno odzvanja v temi noči, je namreč samosvoja in neponovljiva, saj prikazuje odnos med Judom (osebo, ki dobi možnost zamenjave identitete) in moškim, ki je naklonjen okupacijskim oblastem. To razmerje je osnova za razmislek, ali je spominjanje res strašnejše od pozabljanja. Tako predstavljena tema in problem sta redka v srbski književnosti in literaturi o drugi svetovni vojni, zato je ta roman še posebej vreden branja.
Izdajo tega dela je podprla literarna mreža TRADUKI.
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Edvard Ravnikar: Skice in misli / Sketches and thoughts
Spremna besedila napisali: Milček Komelj, Jurij Kobe in Majda Kregar
Iz bogate in še vse premalo raziskane in ovrednotene ustvarjalne zapuščine arhitekta, inovatorskega univerzitetnega učitelja in lucidnega misleca Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega in Le Corbusierovega učenca, je ob arhitektovi stoletnici nastala prva knjiga trilogije javnosti manj znanega umetnikovega likovnega opusa meditativnih risb. Spremljajo jih zapisi modreca in iskalca lepote, ki se o vsem umetniškem in življenjskem ne sprašuje na podlagi estetskih teoremov ali umetnostnozgodovinskih ugotovitev, četudi so mu znane, ampak kot avtentičen, rojen ustvarjalec, ki jih sam vzpostavlja na osnovi lastnih prebliskov in izkušenj. Ob tem se oplaja tudi z idejami velikih prednikov z vseh področij, likovnih umetnikov, kakršna sta Leonardo ali Rafael, pa tudi predstavnikov poezije in glasbe in filozofov, od Platona do Nietzscheja, ter številnih velikih umov vseh časov. Njegove risbe so dognane, kot so bile risbe naših najboljših v risanje usmerjenih slikarjev, številne od njih, še posebej nekatere najbolj lapidarne, so vsestransko očarljive in estetsko vznemirljive likovne dragotine. Iz njih je razvidno, da je umetnik v risanju užival, da se mu je predajal z vsem svojim bistvom in se pri tem laže kot pri izgradnji arhitekturnih del prepuščal tudi popolni ustvarjalni svobodi, zato so videti njegove risarske umetnine tudi optimistične in praznične.
Izid knjige so finančno podprli Mestna občina Ljubljana, Ambient d.o.o., Združenje Yes, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Elea IC projektiranje in svetovanje d.o.o., Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Akrapovič d.d., Društvo arhitektov Ljubljana, Ustanova Ivanšek in ARK Arhitektura Krušec d.o.o.
V TISKU
Zbirka Vezana beseda
Ivan Mrak: Štiri drame
Uredil in spremno študijo napisal: Denis Poniž
Ivan Mrak (1906–1986) je eno najbolj plodovitih imen slovenske dramatike dvajsetega stoletja, saj je pričel kot avantgardni avtor, nadaljeval pa je z dramami, v katerih se je loteval najrazličnejših problemskih tém, posebej so ga zanimali problemi revolucijskih sporov in spopadov (francoska revolucija, slovenska revolucija in osvobodilni boj), nekonvencionalno pa se je posvetil tudi bibličnim temam. Kljub velikemu številu dramskih besedil, s témami, ki so odpirale boleče dogodke iz slovenske in svetovne zgodovine, je bil Mrak avtor, ki je veljal (in še vedno velja) za bizarnega, neuprizorljivega. Moteče je bilo tudi njegovo zasebno življenje, priljubljen ni bil ne pri literatih in še manj pri politikih, saj je dosledno vzdrževal strogo distanco do predvojne, medvojne in povojne oblasti.
Izbor štirih dram in spremna študija temeljita na vrsti novih dejstev, podatkov in pričevanj, ki jih je urednik našel v Mrakovi zapuščini in ki kažejo, kako resno, zagnano in sistematično je bilo Mrakovo delo. Knjiga prinaša štiri drame oz. tragedije, ki pokrivajo vsa obdobja njegove ustvarjalnosti, in sicer besedila Jozefina Baker (1929), Ivan Grohar (1937–42), Gorje zmagovalcev (1943–44) in Spoved lučnim bratom (1971), ter spremno študijo, ki osvetljuje vse tiste točke v Mrakovem življenju in literarnem delu, za katere urednik meni, da so bile doslej premalo izpostavljene ali celo napačno interpretirane. Mraka je tako znova postavil v prostor slovenske literature dvajsetega stoletja ter njegovi dramatiki, ki je natančno, vznemirljivo, preroško in nekompromisno upodobila vse tektonske premike v slovenski (posredno tudi evropski) družbi, zgodovini in kulturi, določil mesto, ki ji pripada.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Razprave in eseji
Jožef Muhovič: Umetnost v živem in mrtvem kotu
V knjigi zbrane razprave sodijo na področje estetike in na področje likovne teorije. Razvrščene so v tri ločene dele. V del z lapidarnim naslovom Umetnost so uvrščene estetiške razprave, v del Likovna umetnost likovnoteoretske, v del Umetnost v prostoru in času pa je avtor uvrstil dve razpravi, ki naj pokažeta teorijo na delu, se pravi njene potenciale in njene šibkosti, ko se »v živo« srečuje z umetnostnimi fenomeni. V delu Umetnost srečamo razprave o umetnostni identiteti danes, nekdaj in v prihodnosti, razpravo o umetnosti in vrednotah, o umetnosti vmesnega časa, v katerem se moderna končuje, obdobja, ki bi jo nasledilo, pa na obzorju še ni, ter razpravo o mejah v umetnosti, lateralnih oziroma širokih in vertikalnih, ki se umetnikom postavljajo naproti v obliki presežnih znamk umetnostne »dodane vrednosti«. Del, ki nosi naslov Likovna umetnost, je posvečen likovnim in likovnoteoretskim vsebinam. Začne se z razpravo o umetnostnem mediju, ki je infrastruktura vsake umetnosti in infrastrukturni pojem vsake teorije umetnosti. Nadaljuje se z razpravo o različnosti med likovno in vizualno umetnostjo ter med likovno in vizualno hermenevtiko. Zadnja razprava v tem delu pa je posvečena slikarskemu stilu in dokazovanju avtorjeve hipoteze o njegovi aksiomatski naravi in organizaciji. V del Umetnost v prostoru in času, v katerem naj bi se estetiška in likovnoteoretska teorija izkazali na odprtem terenu umetnostne fenomenologije, pa sta umeščeni dve razpravi: prva z naslovom Modernizem v vzvratnem ogledalu, v kateri se obe teoriji znajdeta na visoki planoti modernistične sekularne metafizike, in druga, v knjigi najdaljša razprava z naslovom Slovenska likovna umetnost po političnih prelomih 1945 in 1991. Njen prvi del, ki govori o slovenski umetnosti po letu 1945, je naslovljen Čas svetle prihodnosti in »temnega modernizma«, drugi del, ki obravnava umetnostno fenomenologijo pred osamosvojitvijo in po njej, pa nosi naslov Svit demokracije in horizonti poosamosvojitvenega časa.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
John Locke: Razprava o človeškem razumu I
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Lockovo delo Razprava o človeškem razumu je eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli. To trditev potrjujejo in utemeljujejo filozofska stališča samega Locka, še posebej povedno in pomembno je njegovo razmišljanje o povodu za nastanek omenjenega dela: »Kajti razmišljal sem, da je prvi korak k zadovoljitvi različnih raziskav, katerim se je človekov duh v veliki meri zmožen posvetiti, pregledati naš lastni razum, preiskati naše lastne moči in uvideti, katerim stvarem so se prilagodile. Dokler nismo storili tega, sem sumil, da smo začeli na napačnem koncu in zaman iskali zadovoljstvo v mirnem in varnem posedovanju resnic /…/ Če pa so zmožnosti našega razuma dobro obravnavane, ko je torej odkrit obseg naše vednosti in najden horizont, ki postavlja meje med razsvetljenimi in temnimi deli stvari, med tistim, kar je in kar za nas ni dojemljivo, bi se lahko ljudje nemara z manjšimi predsodki potopili v neprikrito nevednost o enem ter z večjo prednostjo in zadovoljstvom uporabljali svoje misli in diskurz pri drugem.« (I.1.7).
Locke si je torej zastavil nalogo preučevanja same vednosti. In sicer ne le njenih meja in obsega, ampak tudi njenega izvira. Ob opozarjanju na nevarnosti dogmatizma in praznoverja si je v Razpravi nenehno prizadeval za doseganje intelektualne odgovornosti, ki nam bo omogočila, da se ne le otresemo in znebimo političnih, religioznih in intelektualnih pritiskov, predsodkov in mnenj, ampak da tudi prevzamemo svojo vlogo kot racionalni delovalci, ki uporabljamo razum, da nas vodi k najboljšemu možnemu življenju. Čeprav se na eni strani vztrajno in silovito bojuje proti dogmatizmu, je na drugi pragmatik: »Ljudje so lahko z razlogom zelo zadovoljni s tistim, za kar je Bog mislil, da je zanje primerno, saj jim je dal /…/ karkoli je nujno za udobno življenje in oblikovanje vrline, ter jim omogočil odkrivanje udobne oskrbe potreb tega življenja in načina, ki vodi k boljšemu življenju« (I.1.5).
Prvi zvezek Lockove Razprave o človeškem razumu je prevedel Božidar Kante. Prihodnje leto načrtujemo še izdajo drugega zvezka.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Mozaiki
Petra Koršič: Oslo v dlani
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Pesniška zbirka Petre Koršič Oslo v dlani je sestavljena iz prepletanja dveh virov pesniškega glasu, čemur ustreza tudi grafična postavitev. Z desne poravnave prihaja pred bralca zaokrožena misel prostostoječih in samostojnih pesmi, ki so za knjigo kot celoto temeljne in odpirajo sledeči razdelek krajših pesmi z naslovom Ti povem, ki so levo poravnane. Pesmi kratkice, tako primerne za ta čas, so kratke, izluščene pesmi za centrifugalen, informacijsko prenabit čas, ki kliče po pre-misleku in gibanju k središču, k sebi, k temelju, k svetlobi. Zato mislice, zamislice. Ti izluščki iz premišljevanj se sestavljajo in plastijo ter tako učinkujejo kot nanosi sporočila. Delčki se različno sestavljajo in tako nastale kombinacije kratkic odpirajo večdimenzionalnost pesmi. Domiselna inovativna gradnja pesniških segmentov privede do meditativnega in ob linearnem branju do skoraj hipnotičnega učinka (bolj poznanega v glasbi), pomiritve. Pod izvirnim eliptičnim naslovom Oslo [držim] v dlani se zvrstijo pesmi, ki bi jim, sledeč iz naslovne metaforike košnje, zlahka rekli zgoščanje, otava, druga košnja. Kakor se oslo brusi, se brusi tudi pesniška misel Petre Koršič. Čeprav je »Ti povem« primorsko mašilo, ki se ga uporablja, ko govorec začne pripovedovati, je obenem tudi dobeseden nagovor otroku, nasledniku, da bi se spoznanje preneslo kot dediščina naprej. Kratke pesmi Ti povem ter pesmi Žlezava nedotika, Jutranjica, Naklon, V lasti, v pasti: po drugi plati tradicije, Shermanovo drevo, Sinaj, Naseli me, Vest, Previdna, Sonce sije v mojem trebuhu vznikajo ob ljubezenski, duhovni, etični in antropološki tematiki.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo naše drage članice in nam dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji
Ponedeljek, 17. 2.–30. 9.
Filozofski in naravoslovni natečaj za mlade
Slovenska matica ponovno razpisuje dva natečaja za mlade, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje za dijake in študente. Filozofski natečaj je v sodelovanju s Slovenskim filozofskim društvom razpisan na filozofsko temo Jezim se in odpuščam. Tekmovalci bodo, če bodo želeli, za študijski material lahko izbrali tudi novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje, ki ga je prevedla mag. Katarina Majerhold (Slovenska matica 2024). Enako kot doslej je tudi za letošnje nagrajence predvidena denarna nagrada, obenem pa tudi objava najboljših esejev v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Nagrade bodo podeljene na enem izmed dogodkov v okviru projekta Matice pod zvezdami, ki jih v domovanju najstarejšega slovenskega znanstvenega in kulturnega društva pripravlja Slovenska matica.
Hkrati bomo v tem letu tretjič, tokrat ponovno v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, razpisali tudi natečaj za najboljše naravoslovno predavanje v kategorijah dijakov in študentov na temo Človek in narava – razvoj, stagnacija ali nazadovanje?, v navdih tekmovalcem pa je lahko knjiga doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih (Slovenska matica, 2024). Tudi za nagrajence tega natečaja je predvidena denarna nagrada, hkrati pa tudi objava najboljših predavanj v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Jeseni bo v okviru projekta Matica pod zvezdami na Slovenski matici razglasitev nagrajencev, ki bodo nato imeli to čast, da bodo nastopili kot predavatelji v dvorani Slovenske matice.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Petek, 21. 3.–30. 9.
3. pesniški natečaj za mlade v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana
Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana na dan poezije, 21. marca 2025, že tretjič razpisujeta dva natečaja: pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in natečaj za komorno skladbo (Glasbena matica Ljubljana). Letos bodo vabljeni skladatelji za uglasbitev lahko izbirali med besedili nagrajencev preteklih dveh pesniških natečajev za mlade, ki ju je v prejšnjih dveh letih organizirala Slovenska matica.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Matičina novinarska konferenca
Ponedeljek, 8. 9., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili Matičine knjižne novosti: znanstveno monografijo iz zbirke Razprave in eseji Zoisova palača v Ljubljani avtorice prof. dr. Metode Kemperl, ki bo svoje delo tudi predstavila, novo knjigo iz zbirke Mestne knjige z naslovom Medvoška knjiga, o kateri bosta spregovorila urednika Barbara Pregelj in Urban Vovk, prevod tretjega zvezka obsežnega dela Tita Livija Od ustanovitve mesta, ki ga bosta predstavila prevajalec izr. prof. dr. Matej Hriberšek in urednik izr. prof. dr. David Movrin ter roman srbskega pisatelja Filipa Davida Hiša spominov in pozabe, ki je izšel v zbirki Prevodi iz svetovne književnosti, o njem pa bosta spregovorili prevajalka Mateja Komel Snoj in urednica Zarika Snoj Verbovšek. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matica pod zvezdami
Torek, 9. 9., ob 10.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo dijakinjam in dijakom Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana pripravila predavanje o zgodovini in pomenu Slovenske matice ter jim pokazala umetniško galerijo portretov nekdanjih predsednikov Slovenske matice in druge dragocenosti, ki jih Matica hrani.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 16. 9., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Nataša Zabukovec Logar: Upravljanje toplotne energije z naprednimi materiali za trajnostno prihodnost
Učinkovito upravljanje toplotne energije postaja ključno za uspešno integracijo obnovljivih virov energije, optimizacijo porabe energije, zagotavljanje vzdržljivosti napredne elektronike s preprečevanjem pregrevanja, ipd. Osnova za razvoj tovrstnih tehnologij so napredni materiali, raziskave katerih se v zadnjem času osredotočajo na porozne materiale, kot so kovinsko-organski porozni materiali in zeoliti, ki izkazujejo visoko zmogljivost, stabilnost in učinkovitost delovanja. V predavanju bo predstavljeno trenutno stanje na področju razvoja materialov ter izzivi njihove integracije v sisteme za shranjevanje toplote in pasivno hlajenje.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 24. 9., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Hotimir Tivadar: Javni govor, knjižni jezik in enotni slovenski prostor
Avtor bo v predavanju razpravljal o sedanji podobi javne govorjene slovenščine, odnosu do pisnega jezika in njegovi povezovalni vlogi za slovensko nacijo. Pomembno vprašanje pa je: kdo je sploh pravi naravni govorec slovenščine in kakšna je vloga slovenskega jezika danes?
Dr. Maša Rolih: Novejša pogovorna leksika v govoru mesta Koper in specifični koprski pogovorni izrazi
Prispevek obravnava prisotnost novejših izrazov pogovornega jezika, ki so zajeti v Sprotnem slovarju slovenskega jezika in označeni s socialnozvrstnimi kvalifikatorji za pogovorni jezik, v koprskem mestnem govoru ter specifične pogovorne izraze, ki so značilni za to območje. Zanima nas, ali so elementi splošnopogovornega jezika razširjeni v koprskem mestnem govoru in ali obstajajo pomembne leksikalne specifike v koprskem mestnem govoru, ki kažejo na raznolikost znotraj pogovornih zvrsti.
Predavanji sodita v cikel Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanj in posnetka je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina simpozija
Sreda, 3. 9., od 9.00 do 13.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
250-letnica rojstva Janeza Nepomuka Hradeckega
Janez Nepomuk Hradecky je postal ljubljanski župan leta 1820 in to delo opravljal do svoje smrti leta 1846. Slovel je kot izobražen, izjemno delaven človek z odličnimi organizacijskimi sposobnostmi. Opravljal je vrsto nalog v najrazličnejših društvih in ustanovah. Podpiral je številne dobrodelne in kulturne akcije v mestu. Ena izmed njegovih največjih zaslug je bila ustanovitev Deželnega muzeja v Ljubljani leta 1821. Bil je tudi uspešen gostitelj Ljubljanskega kongresa in za opravljeno delo prejel priznanje avstrijskega in darilo ruskega vladarja.
Dogodek organizirata Slovenska matica in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja.
Izvedbo simpozija in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 10. 9., od 9.00 do 17.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem
Prispevki simpozija Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem bodo po uvodnih nagovorih predstavljeni v več vsebinskih sklopih, in sicer: Družba, Usode, Literatura, Stroke in Vera.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in FF UL – Leto dediščine FF.
Posnetek simpozija je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Ponedeljek, 1. 9., ob 10. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev 60. študijskih dnevov Draga 2025 in Jubilejnega zbornika ob 60. študijskih dnevih – Poslanstvo Drage
Na novinarski konferenci bodo sodelovali predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, urednica zbornika in založbe Mladika Nadia Roncelli ter nekateri avtorji. Predsednik društva Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) Jakob Tul pa bo razkril program Drage mladih, ki bo v okviru 60. študijskih dnevov Draga potekala v petek, 12. septembra, v dopoldanskem času. Predstavljen bo tudi celoten program letošnjih študijskih dnevov, ki bodo potekali od petka, 12. septembra, do nedelje, 14. septembra 2025, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah.
Dogodek soorganizirata Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Četrtek, 16. 9., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige dr. Bogomile Kravos DOM sprejema in povezuje, zato so gradili narodne domove / DOM la nascita di una comunità
Dvojezično delo o Svetem Ivanu izpod peresa Bogomile Kravos, ki obsega dobrih 200 strani, je nastalo na osnovi daljše serije člankov, ki jih je lansko poletje avtorica napisala za Primorski dnevnik, medtem ko je italijanska verzija prilagojena za italijanskega bralca, ki o nekdanji svetoivanski stvarnosti bolj malo ve. Knjiga pripoveduje o »zaselkih, kontradah in kuortih«, podjetnih prišlekih, prosvetljenih Svetoivančanih, ki niso skrbeli le za golo preživetje, temveč tudi za rast skupnosti. Ustanovili so čitalnico, nato druga društva, vse do izgradnje Narodnega doma. V njej je omenjenih tudi veliko zaslužnih družin in oseb, recimo Josip Godina Verdelski, Jakob Svetina in drugi. Publikacijo, v kateri se slovenska in italijanska verzija medsebojno dopolnjujeta, bosta predstavila avtorica dr. Bogomila Kravos in Igor Kocijančič, predsednik Zadruge Primorski dnevnik.
Dogodek soorganizirajo Zadruga Primorski dnevnik, založba Qudu in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 11. 9., ob 18. uri
Knjižnica Kočevje, Trg zbora odposlancev 26, Kočevje
Predstavitev Kočevske knjige
Ob izidu 17. knjige v Matičini zbirki Mestne knjige, ki je posvečena mestu Kočevje, se bosta o umetnostnih besedilih, pričevanjih ter zgodovinskih, spominskih in drugih zapisih o Kočevju ter o širšem kočevskem izjemno zanimivem, skrivnostnem, usodno zaznamovanem in zamolčanem, a vse do danes za Slovenijo pomembnem območju pogovarjala urednik Mihael Petrovič ml. in urednica knjige pri Slovenski matici Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek soorganizirata Knjižnica Kočevje in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 24. 9., ob 17. uri
Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, Škocjan 51, Škocjan
Predstavitev knjige doc. dr. Tine Bregant z naslovom Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih
Avtorica knjige doc. dr. Tina Bregant bo spregovorila o zanimivih nevroznanstvenih spoznanjih, s pomočjo katerih lahko razložimo in bolje razumemo številne razvojne procese, ki potekajo v možganih otrok vse od obdobja pred rojstvom do konca najstništva in prehoda v odraslo dobo. Posvetila se bo tudi vzgojnim vprašanjem, povezanim z vsakdanjim življenjem, s katerimi se srečujejo tako starši kot tudi učitelji in strokovnjaki, ki delajo z otroki in mladostniki.
Dogodek soorganizirata Osnovna šola Frana Metelka Škocjan in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Ponedeljek, 29. 9., ob 11.30
Gimnazija Ptuj, Volkmerjeva cesta 15, Ptuj
Predavanje prof. dr. Zvezdana Pirtoška o človeških možganih
Ugledni član in avtor Slovenske matice prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki za Slovensko matico pripravlja knjigo o človeških možganih in njihovem delovanju, bo dijakinjam in dijakom Gimnazije Ptuj predaval o nevroznanosti, učenju, novih medijih in ohranjanju zdravih možganov pri mladih.
Dogodek soorganizirata Gimnazija Ptuj in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina jezikovna druženja
Četrtek, 4. 9., ob 10.00: Lektorska delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Četrtek, 11. 9., ob 10.00: Novinarska delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Četrtek, 18. 9., ob 15.30: Pogovorna delavnica projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Dom upokojencev Kranj, Cesta 1.maja 59, Kranj
Slovenska matica v letu 2025 izvaja nadaljevanje lanskega uspešnega projekta Knjiga me pomlaja: Matičina medgeneracijska literarna druženja (KmP). Letošnji naslov projekta je Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja (KmP2), poteka pa v štirih inštitucijah za starejše (DSO Črnomelj, DSO Tezno, DU Kranj in Talita Kum Zavod Postojna). Namen projekta je na podlagi leposlovnih del Slovenske matice starejše občanke in občane spodbuditi v krepitvi njihovih jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti, ki so zaradi različnih dejavnikov oslabljene. Izvajanje projekta, ki se tokrat posvečal različnim vidikom jezika in njegove uporabe, se po uvodnem usposabljanju za mentorje nadaljuje z delavnicami.
V DU Kranj, kjer je strokovna sodelavka projekta Vida Globočnik, delavnice potekajo v organizaciji mentorske projektne skupine v sestavi Zarika Snoj Verbovšek, doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in Nada Šumi. Na sklepni, pogovorni delavnici bo posebna gostja ob zaključku našega druženja pisateljica Mateja Gomboc.
Delavnice so zaprtega tipa.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Sejmi
Sreda, 3. 9., do petka, 5. 9.
Knjižni festival in sejem pred knjigarno in kavarno Maks, Delpinova 10, Nova Gorica
Goriški sejem Mesto knjige 2025: Manifest
Slovenska matice tudi letos sodeluje na sejmu knjig v Novi Gorici, kjer je na stojnicah na voljo izbor knjig Slovenske matice s sejemskim popustom.
Program festivala Mesto knjige sofinancirata Javna agencija za knjigo, Mestna občina Nova Gorica in Zavod GO! 2025.
Dogodki so del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Drugo
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2025
Primorske knjižnice tudi v letu 2025 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta PB 2025 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Mestna knjižnica Postojna in Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2025.
Na letošnjem seznamu Primorci beremo 2025 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Pobeg brez meja Ksenije Majcen in Vračanje k čistosti Roberta Simoniška.
Več informacij je na spletni strani Primorci beremo.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na YouTube.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.