OKTOBRSKI UVODNIK
Misel »utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil« pesnika Tomaža Šalamuna in zgodnji dnevniški zapis Alojza Rebule »to bi bila tudi tema za pisanje: človek, idealist, se razočara nad svojim narodom in se mu zavestno odpove« družita razočaranje nad narodovo substanco, ki povzroči zavesten odmik, slovo, celo odpoved narodu. A če je individualna gesta obeh umetnikov posledica globoke ljubezni do slovenstva, se zdi, da se pozaba in izbris narodne identitete v 21. stoletju dogajata na kolektivni ravni in obenem kot popolna nezainteresiranost za sožitno sobivanje v skupnosti na temelju enotnih kulturnih vezi. V tej brezinteresni coni umiranja na obroke se je znašlo prav vse – slovenski jezik, naša kulturna dediščina, naša narodna zgodovina in dramitelji slovenstva, naše kulturne posebnosti in identiteta. Da pa smo v svojem transnacionalnem, celo transhumanističnem mišljenju, v individualizem in jastvo zazrtem delovanju zgolj ujetniki prividnih senc iz Platonove votline, morda najbolje osvetljuje vprašanje, kdo bi pri zdravi pameti mladino, ki simbolizira prihodnost neke skupnosti, načrtno drogiral, stare, ki so od začetkov človeških civilizacij od Vzhoda do Zahoda veljali za modrostni princip družbenega telesa, pa pospešeno evtanaziral. In ko sem se pred časom morala na Slovenski matici zagovarjati, češ da pretirano poudarjam slovenstvo in preglasno izpričujem nenaklonjenost do globalizma, sem dojela, da hočejo nekateri celo najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo, ki je pravzaprav nastalo iz narodnobuditeljskih teženj po suverenosti slovenske kulture in znanosti, pomesti »na smetišče zgodovine«.
V takih trenutkih je še kako dobrodošlo povezovanje Slovenske matice z drugimi sorodnimi slovanskimi ustanovami, ki v svojih narodnih okoljih uživajo neprimerljivo večje časti od naše. Hrvaška matica ima razvito mrežo več kot sto oddelkov po vsej Hrvaški in celo v tujini. Srbska matica, ki bo prihodnje leto praznovala 200-letnico svojega obstoja, zaseda kar štiri novosadske ulice in premore ob izdatni državni podpori še galerije in knjižnico z več kot štirimi milijoni knjig in publikacij. Celo Črnogorci, ki matice v 19. stoletju zaradi samostojne države niso ustanovili, so konec 20. stoletja čutili potrebo, da imajo kot suveren narod svojo matico, ki ji iz državnega proračuna namenjajo trikrat višjo redno mesečno podporo, kot jo svoji lastni dajemo Slovenci. Slovaška matica, ki domuje v Martinu, predstavlja duhovno središče celotnega mesta in živo silo, ki s svojimi simpoziji in založniško dejavnostjo najmočneje skrbi za vezi med maticami. Med 11. in 12. septembrom je znova organizirala srečanje vseh matic, ki se ga je udeležil tudi predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič. Sodeloval je na VI. kongresu matic slovanskih narodov, ki ga je tokrat spremljal še znanstveni simpozij o Pavlu Jozefu Šafáriku in njegovem pomenu za narodno prebujanje slovanskih narodov v 19. stoletju. V svojem nastopu je orisal pomen Slovenske matice za razvoj slovenske kulture v času njene ustanovitve in danes in poudaril, da bi veljalo oživiti knjižni načrt o skupni zgodovini slovanskih narodov, ki bi jo vsaka matica natisnila v svojem jeziku. Na simpozijskem delu srečanja pa sta Slovensko matico zastopala slovakista prof. dr. Andrej Rozman in doc. dr. Špela Sevšek Šramel, ki sta predstavila stike slovaških in slovenskih kulturnih ustvarjalcev s Šafárikom in drugimi tedanjimi slovaškimi narodnimi voditelji.
V tem duhu smo na Slovenski matici pripravili tudi oktobrski prireditveni program, ki je oblikovan tako, da pri nas najde svoj duhovni dom sleherni Slovenec, ne glede na to, v katerih časovnih, političnih, idejnih ali geografskih koordinatah je živel oziroma živi. Vrhuncev tako širokega občutenja slovenstva je v oktobru kar nekaj: obisk ameriških Slovencev, ki so na turneji po množičnih grobiščih druge svetovne vojne na Slovenskem, predstavitev zelo zanimivega dela Ligi Roberto o njenem prijateljevanju z Borisom Pahorjem, pa posvet o Josipu Pangercu, vsestranskem zavednem Slovencu iz Doline pri Trstu, čigar 100-letnice smrti se spominjamo letos. Prav ta mož je žalosten primer slovenskega samozaničevanja in samoizničevanja. Ko je pred sto leti legel k počitku na dolinskem pokopališču, so ga pospremili tisoči in tržaški časnik je zapisal, da je »umrl mož, ki je skoz vse življenje od rane mladosti in do zadnjega diha žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči za gospodarski, kulturni in politični napredek svojega naroda«. Ko se po sto letih sprašujemo, kako smo se znali in zmogli napojiti iz sokov njegovega dela, žalostno ugotavljamo, da ga ne pozna skorajda nihče več.
Takih dragocenih korenin slovenstva je še mnogo – le njihove sokove moramo začeti srkati, pa bo naše narodno drevo spet bujno, ponosno rastlo v družbi vseh drugih narodov, ki znajo in zmorejo razumeti, da kulturna različnost in bogastvo kultur niso samo besede v evropskih kohezijskih obrazcih, temveč živo, živeto sobivanje kultur različnih narodov.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Edvard Ravnikar: Risbe in refleksije / Sketches and thoughts
Spremna besedila napisali: Milček Komelj, Jurij Kobe in Majda Kregar
Iz bogate in še vse premalo raziskane in ovrednotene ustvarjalne zapuščine arhitekta, inovatorskega univerzitetnega učitelja in lucidnega misleca Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega in Le Corbusierovega učenca, je ob arhitektovi stoletnici nastala prva knjiga trilogije javnosti manj znanega umetnikovega likovnega opusa meditativnih risb. Spremljajo jih zapisi modreca in iskalca lepote, ki se o vsem umetniškem in življenjskem ne sprašuje na podlagi estetskih teoremov ali umetnostnozgodovinskih ugotovitev, četudi so mu znane, ampak kot avtentičen, rojen ustvarjalec, ki jih sam vzpostavlja na osnovi lastnih prebliskov in izkušenj. Ob tem se oplaja tudi z idejami velikih prednikov z vseh področij, likovnih umetnikov, kakršna sta Leonardo ali Rafael, pa tudi predstavnikov poezije in glasbe in filozofov, od Platona do Nietzscheja, ter številnih velikih umov vseh časov. Njegove risbe so dognane, kot so bile risbe naših najboljših v risanje usmerjenih slikarjev, številne od njih, še posebej nekatere najbolj lapidarne, so vsestransko očarljive in estetsko vznemirljive likovne dragotine. Iz njih je razvidno, da je umetnik v risanju užival, da se mu je predajal z vsem svojim bistvom in se pri tem laže kot pri izgradnji arhitekturnih del prepuščal tudi popolni ustvarjalni svobodi, zato so videti njegove risarske umetnine tudi optimistične in praznične.
Izid knjige so finančno podprli Mestna občina Ljubljana, Ambient d.o.o., Združenje Yes, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Elea IC projektiranje in svetovanje d.o.o., Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Akrapovič d.d., Društvo arhitektov Ljubljana, Ustanova Ivanšek in ARK Arhitektura Krušec d.o.o.
Zbirka Mozaiki
Jan F. Jarc: Skoz bele poljane nedokončanih zgodb
Spremno besedo napisal: Milček Komelj
Pesniška zbirka Skoz bele poljane nedokončanih zgodb je ena sama, iz nežnih segmentov usklajena in v prostih verzih izgovorjena pesem o (pesnikovem oziroma človeškem) bivanju in o spremenljivih lepotah zemeljske pokrajine, po katerih se pesnik vedno znova vrača v dom »k beli slivi, / divji češnji, / staremu kozolcu / in otroškim obrazom«, k obrazu, »ki nosi podobo / cvetličnega vrta«, in k vsem v takem domu doživetim občutjem, toplim dlanem in ljubečim besedam ter mislim na ljubezen, ki »ustvarja / novo življenje«, ki ga poji materino mleko. Pesnik tudi v »bolečini samote« med vzpostavljanjem življenjskega ravnovesja išče le svojo pravo pot. Ta pot pa je negotova, saj se ob njej zaveda, da bi je nihče ne mogel »bolj izgubiti« kakor on sam; a si je med snovanjem teh pesmi lahko vendarle dopovedal: »Našel si svojo pot, / ki se je zdela izgubljena«. »Sredi čudes / in bučnega vpitja« je na svoji poti iskal in poiskal svoj lasten obraz. Šele s poetično, a s spoštljivo treznostjo odmerjeno besedo je lahko zasidral nemir svojega nedokončanega potovanja v samem sebi, v svetlobo na dnu lastne notranjosti, ki skozi čustvene in miselne prebliske zaupa v sinjo neskončnost. Jan F. Jarc je diplomirani ekonomist, ki je svojo kariero v mednarodnem merilu uspešnega podjetnika ustvaril iz skromnih začetkov, njegovo notranjo pot, ki jo upesnjujejo verzi pričujoče zbirke, pa označujeta pristen pesniški duh in občutljiva iskrena duša.
Milena Kraševec: Predstavljam se tako
Pesniška zbirka Milene Kraševec je nastala v okviru projekta v domovih za starejše z naslovom Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja, ki ga je Slovenska matica v letu 2025 že drugo leto izvajala med drugim tudi v Talita Kum Zavodu Postojna. Milena Kraševec, rojena 1932 v Vrhniki pri Ložu je imela zelo revno otroštvo, šolala se je v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani pri sestrah usmiljenkah, kjer je ostala med drugo svetovno vojno. Nato je njena družina v okviru agrarne reforme na Štajerskem dobila kmetijo, kjer je avtorica ostala štiri leta. Nato se je vrnila v rojstno Loško dolino, tam pa kot kmečka dekla služila pri družini Zakrajšek, po domače pri Adolfovih, pri katerih je 72 let delala v hlevu in na polju. Svoje prve verze in risbe je ustvarila v spominskih knjigah svojih sošolk, pesniti in slikati pa je začela, ko je leta 1992 prvo voščilo namenila svoji gospodarici. Zaradi kmečkih opravil je ustvarjala le ponoči. Pesniška zbirka Predstavljam se tako združuje avtoričine iskrene, pristne in pretresljive izpovedne, razpoloženjske, priložnostne in praznične pesmi, ki jih bogatijo tudi njene ilustracije in slikarske stvaritve.
Pesniška zbirka je nastala v okviru projekta Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Izid so finančno podprli tudi Iztok Valenčič, Edo Šega in Talita Kum Zavod Postojna.
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Vezana beseda
Ivan Mrak: Štiri drame
Uredil in spremno študijo napisal: Denis Poniž
Ivan Mrak (1906–1986) je eno najbolj plodovitih imen slovenske dramatike dvajsetega stoletja, saj je pričel kot avantgardni avtor, nadaljeval pa je z dramami, v katerih se je loteval najrazličnejših problemskih tém, posebej so ga zanimali problemi revolucijskih sporov in spopadov (francoska revolucija, slovenska revolucija in osvobodilni boj), nekonvencionalno pa se je posvetil tudi bibličnim temam. Kljub velikemu številu dramskih besedil, s témami, ki so odpirale boleče dogodke iz slovenske in svetovne zgodovine, je bil Mrak avtor, ki je veljal (in še vedno velja) za bizarnega, neuprizorljivega. Moteče je bilo tudi njegovo zasebno življenje, priljubljen ni bil ne pri literatih in še manj pri politikih, saj je dosledno vzdrževal strogo distanco do predvojne, medvojne in povojne oblasti.
Izbor štirih dram in spremna študija temeljita na vrsti novih dejstev, podatkov in pričevanj, ki jih je urednik našel v Mrakovi zapuščini in ki kažejo, kako resno, zagnano in sistematično je bilo Mrakovo delo. Knjiga prinaša štiri drame oz. tragedije, ki pokrivajo vsa obdobja njegove ustvarjalnosti, in sicer besedila Jozefina Baker (1929), Ivan Grohar (1937–1942), Gorje zmagovalcev (1943–1944) in Spoved lučnim bratom (1971), ter spremno študijo, ki osvetljuje vse tiste točke v Mrakovem življenju in literarnem delu, za katere urednik meni, da so bile doslej premalo izpostavljene ali celo napačno interpretirane. Mraka je tako znova postavil v prostor slovenske literature dvajsetega stoletja ter njegovi dramatiki, ki je natančno, vznemirljivo, preroško in nekompromisno upodobila vse tektonske premike v slovenski (posredno tudi evropski) družbi, zgodovini in kulturi, določil mesto, ki ji pripada.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Razprave in eseji
Jožef Muhovič: Umetnost v živem in mrtvem kotu
V knjigi zbrane razprave sodijo na področje estetike in na področje likovne teorije. Razvrščene so v tri ločene dele. V del z lapidarnim naslovom Umetnost so uvrščene estetiške razprave, v del Likovna umetnost likovnoteoretske, v del Umetnost v prostoru in času pa je avtor uvrstil dve razpravi, ki naj pokažeta teorijo na delu, se pravi njene potenciale in njene šibkosti, ko se »v živo« srečuje z umetnostnimi fenomeni. V delu Umetnost srečamo razprave o umetnostni identiteti danes, nekdaj in v prihodnosti, razpravo o umetnosti in vrednotah, o umetnosti vmesnega časa, v katerem se moderna končuje, obdobja, ki bi jo nasledilo, pa na obzorju še ni, ter razpravo o mejah v umetnosti, lateralnih oziroma širokih in vertikalnih, ki se umetnikom postavljajo naproti v obliki presežnih znamk umetnostne »dodane vrednosti«. Del, ki nosi naslov Likovna umetnost, je posvečen likovnim in likovnoteoretskim vsebinam. Začne se z razpravo o umetnostnem mediju, ki je infrastruktura vsake umetnosti in infrastrukturni pojem vsake teorije umetnosti. Nadaljuje se z razpravo o različnosti med likovno in vizualno umetnostjo ter med likovno in vizualno hermenevtiko. Zadnja razprava v tem delu pa je posvečena slikarskemu stilu in dokazovanju avtorjeve hipoteze o njegovi aksiomatski naravi in organizaciji. V del Umetnost v prostoru in času, v katerem naj bi se estetiška in likovnoteoretska teorija izkazali na odprtem terenu umetnostne fenomenologije, pa sta umeščeni dve razpravi: prva z naslovom Modernizem v vzvratnem ogledalu, v kateri se obe teoriji znajdeta na visoki planoti modernistične sekularne metafizike, in druga, v knjigi najdaljša razprava z naslovom Slovenska likovna umetnost po političnih prelomih 1945 in 1991. Njen prvi del, ki govori o slovenski umetnosti po letu 1945, je naslovljen Čas svetle prihodnosti in »temnega modernizma«, drugi del, ki obravnava umetnostno fenomenologijo pred osamosvojitvijo in po njej, pa nosi naslov Svit demokracije in horizonti poosamosvojitvenega časa.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Filozofska knjižnica
John Locke: Razprava o človeškem razumu I
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Lockovo delo Razprava o človeškem razumu je eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli. To trditev potrjujejo in utemeljujejo filozofska stališča samega Locka, še posebej povedno in pomembno je njegovo razmišljanje o povodu za nastanek omenjenega dela: »Kajti razmišljal sem, da je prvi korak k zadovoljitvi različnih raziskav, katerim se je človekov duh v veliki meri zmožen posvetiti, pregledati naš lastni razum, preiskati naše lastne moči in uvideti, katerim stvarem so se prilagodile. Dokler nismo storili tega, sem sumil, da smo začeli na napačnem koncu in zaman iskali zadovoljstvo v mirnem in varnem posedovanju resnic /…/ Če pa so zmožnosti našega razuma dobro obravnavane, ko je torej odkrit obseg naše vednosti in najden horizont, ki postavlja meje med razsvetljenimi in temnimi deli stvari, med tistim, kar je in kar za nas ni dojemljivo, bi se lahko ljudje nemara z manjšimi predsodki potopili v neprikrito nevednost o enem ter z večjo prednostjo in zadovoljstvom uporabljali svoje misli in diskurz pri drugem.« (I.1.7).
Locke si je torej zastavil nalogo preučevanja same vednosti. In sicer ne le njenih meja in obsega, ampak tudi njenega izvira. Ob opozarjanju na nevarnosti dogmatizma in praznoverja si je v Razpravi nenehno prizadeval za doseganje intelektualne odgovornosti, ki nam bo omogočila, da se ne le otresemo in znebimo političnih, religioznih in intelektualnih pritiskov, predsodkov in mnenj, ampak da tudi prevzamemo svojo vlogo kot racionalni delovalci, ki uporabljamo razum, da nas vodi k najboljšemu možnemu življenju. Čeprav se na eni strani vztrajno in silovito bojuje proti dogmatizmu, je na drugi pragmatik: »Ljudje so lahko z razlogom zelo zadovoljni s tistim, za kar je Bog mislil, da je zanje primerno, saj jim je dal /…/ karkoli je nujno za udobno življenje in oblikovanje vrline, ter jim omogočil odkrivanje udobne oskrbe potreb tega življenja in načina, ki vodi k boljšemu življenju« (I.1.5).
Prvi zvezek Lockove Razprave o človeškem razumu je prevedel Božidar Kante. Prihodnje leto načrtujemo še izdajo drugega zvezka.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Mozaiki
Petra Koršič: Oslo v dlani
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Pesniška zbirka Petre Koršič Oslo v dlani je sestavljena iz prepletanja dveh virov pesniškega glasu, čemur ustreza tudi grafična postavitev. Z desne poravnave prihaja pred bralca zaokrožena misel prostostoječih in samostojnih pesmi, ki so za knjigo kot celoto temeljne in odpirajo sledeči razdelek krajših pesmi z naslovom Ti povem, ki so levo poravnane. Pesmi kratkice, tako primerne za ta čas, so kratke, izluščene pesmi za centrifugalen, informacijsko prenabit čas, ki kliče po pre-misleku in gibanju k središču, k sebi, k temelju, k svetlobi. Zato mislice, zamislice. Ti izluščki iz premišljevanj se sestavljajo in plastijo ter tako učinkujejo kot nanosi sporočila. Delčki se različno sestavljajo in tako nastale kombinacije kratkic odpirajo večdimenzionalnost pesmi. Domiselna inovativna gradnja pesniških segmentov privede do meditativnega in ob linearnem branju do skoraj hipnotičnega učinka (bolj poznanega v glasbi), pomiritve. Pod izvirnim eliptičnim naslovom Oslo [držim] v dlani se zvrstijo pesmi, ki bi jim, sledeč iz naslovne metaforike košnje, zlahka rekli zgoščanje, otava, druga košnja. Kakor se oslo brusi, se brusi tudi pesniška misel Petre Koršič. Čeprav je »Ti povem« primorsko mašilo, ki se ga uporablja, ko govorec začne pripovedovati, je obenem tudi dobeseden nagovor otroku, nasledniku, da bi se spoznanje preneslo kot dediščina naprej. Kratke pesmi Ti povem ter pesmi Žlezava nedotika, Jutranjica, Naklon, V lasti, v pasti: po drugi plati tradicije, Shermanovo drevo, Sinaj, Naseli me, Vest, Previdna, Sonce sije v mojem trebuhu vznikajo ob ljubezenski, duhovni, etični in antropološki tematiki.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
John Romer: Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije III
Prevedel: Uroš Gabrijelčič
Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije je tretji del obsežne trilogije Johna Romerja o starem Egiptu. Za časa dolge vladavine faraona Amenhotepa III. je stari Egipt doživel enega viškov svoje civilizacije, njegova doba pa se odlikuje tudi po izjemnih stvaritvah arhitekture, kiparstva in slikarstva. Avtor ene najobširnejših zgodovin starega Egipta novejšega časa je svojo pozornost v največji meri namenil prav arheološkim pričevanjem in jim v svoji navdihnjeni podobi te veličastne kulture posvetil največ pozornosti. V tem se razlikuje od številnih predhodnikov, ki so večino svojih pregledov zasnovali na pisnih ostankih te dobe. Tudi John Romer jih ni zanemaril, zakaj je izbral takšen pristop, pa je podrobneje razložil v svojem uvodu. Njegove pozornosti niso bili deležni le znameniti spomeniki tega časa, ampak tudi predmeti vsakodnevne uporabe, vse tisto, kar je bilo v večini zgodovinskih pregledov doslej zanemarjeno. V tem pogledu zadnja poglavja še posebej izstopajo. V nekem smislu gre torej za zgodovino te civilizacije, ki je s to novo razsežnostjo popolnejša in do njenih starodavnih prebivalcev pravičnejša. Druga velika novost njegovega pregleda pa je »obračun« s tradicionalnimi pogledi egiptologov, kar je izzvalo številne razprave na to temo, to pa, se zdi, je bil še eden izmed avtorjevih namenov.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zvezek 19
Uredniki in člani uredniškega odbora: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
Slovenska matica je že v 19. stoletju z izdajanjem poučnih in strokovnih knjig orala ledino pri ustvarjanju slovenske terminologije na raznih področjih, od geografije in biologije do fizike in elektrotehnike. Zdaj ima pri tem pomembno vlogo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je izdal vrsto terminoloških slovarjev, med njimi tudi Terminološki slovar avtomatike. V pričujočem zvezku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike je uvodni prispevek na temo razvoja slovenske terminologije na področju avtomatike. Na Slovenski matici pod okriljem Naravoslovno-tehničnega odseka že deset let potekajo predavanja strokovnjakov z različnih področij, ki jih pregledno povzema naslednji prispevek. Sledijo članki o svilogojstvu in svilarstvu na Slovenskem v 19. stoletju, o zgodovini slovenske veterinarske medicine, o razvoju kartografije in zgodnjih upodobitvah ozemlja Slovenije ter o razvoju slovenske geologije in še posebej paleontologije od skromnih začetkov po ustanovitvi ljubljanske univerze. Naslednja prispevka sta posvečena akademikinji Dragici Turnšek in fosilnim koralno-spongijskim grebenom ter zaslužnemu profesorju mariborske univerze, biologu Božidarju Krajnčiču. V zbornik sta uvrščena tudi dva prispevka, ki opisujeta dosežke slovenskih znanstvenikov v Združenih državah Amerike. Prvi predstavlja nevropatologa Uroša Roessmanna, drugi pa mednarodno priznanega elektrotehnika Antona Mavretiča. Zbornik bogatita tudi članek o življenjski poti avtorja številnih matematičnih učbenikov Franca Močnika, ki je deloval v 19. stoletju, ter prispevek o dr. Francetu Avčinu, ki je bil profesor za električna in magnetna merjenja na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo naše drage članice in nam dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičin natečaj
Ponedeljek, 17. 2.–31. 10.
PODALJŠANJE: Filozofski in naravoslovni natečaj za mlade
Slovenska matica ponovno razpisuje dva natečaja za mlade, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje za dijake in študente. Filozofski natečaj je v sodelovanju s Slovenskim filozofskim društvom razpisan na filozofsko temo Jezim se in odpuščam. Tekmovalci bodo, če bodo želeli, za študijski material lahko izbrali tudi novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje, ki ga je prevedla mag. Katarina Majerhold (Slovenska matica 2024). Enako kot doslej je tudi za letošnje nagrajence predvidena denarna nagrada, obenem pa tudi objava najboljših esejev v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Nagrade bodo podeljene na enem izmed dogodkov v okviru projekta Matice pod zvezdami, ki jih v domovanju najstarejšega slovenskega znanstvenega in kulturnega društva pripravlja Slovenska matica.
Hkrati bomo v tem letu tretjič, tokrat ponovno v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, razpisali tudi natečaj za najboljše naravoslovno predavanje v kategorijah dijakov in študentov na temo Človek in narava – razvoj, stagnacija ali nazadovanje?, v navdih tekmovalcem pa je lahko knjiga doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih (Slovenska matica, 2024). Tudi za nagrajence tega natečaja je predvidena denarna nagrada, hkrati pa tudi objava najboljših predavanj v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Konec leta bo v okviru projekta Matica pod zvezdami na Slovenski matici razglasitev nagrajencev, ki bodo nato imeli to čast, da bodo nastopili kot predavatelji v dvorani Slovenske matice.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Matičina novinarska konferenca
Četrtek, 23. 10., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili Matičine knjižne novosti. Iz bogate in še vse premalo raziskane in ovrednotene ustvarjalne zapuščine arhitekta, inovatorskega univerzitetnega učitelja in lucidnega misleca Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega in Le Corbusierovega učenca, je ob arhitektovi stoletnici nastala prva knjiga trilogije javnosti manj znanega umetnikovega likovnega opusa meditativnih risb z naslovom Risbe in refleksije / Sketches and thoughts, za katero so spremna besedila napisali Milček Komelj, Jurij Kobe in Majda Kregar. V Matičini zbirki Mozaiki je izšla druga pesniška zbirka Jana F. Jarca z naslovom Skoz bele poljane nedokončanih zgodb, za katero je spremno besedo napisal Milček Komelj. Predstavili bomo tudi novo knjigo iz zbirke Vezana beseda, v kateri so izšle Štiri drame Ivana Mraka v izboru in uredništvu prof. dr. Denisa Poniža, ki je za knjigo napisal tudi celovito spremno besedo o Mrakovi dramatiki, ter razprave s področij estetike in likovne teorije Jožefa Muhoviča Umetnost v živem in mrtvem kotu, ki so izšle v Matičini zbirki Razprave in eseji. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matica pod zvezdami
Sreda, 1. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev monografije Metode Kemperl Zoisova palača v Ljubljani
Z avtorico monografije, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici v zbirki Razprave in eseji, umetnostno zgodovinarko in redno profesorico na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Metodo Kemperl se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 14. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
dr. Matevž Novak: Kamnine, vgrajene v Ljubljani ( z ogledom kamnin na ljubljanskih ulicah)
Mesto Ljubljana bo predstavljeno kot geološki muzej na prostem in kot lep primer pogosto neizkoriščenega izobraževalnega in turističnega potenciala urbane geološke dediščine naravnega kamna. Poleg predstavitve zelo očitnih možnosti uporabe naravnega kamna v geološkem izobraževanju bo kamen predstavljen kot najbolj pristna vez med geologijo na eni strani in arheologijo, arhitekturo in umetnostno zgodovino na drugi, torej med naravno in kulturno dediščino. Na velik potencial Ljubljane v tem pogledu vplivajo trije glavni dejavniki: i) kamen se v Ljubljani uporablja že od antičnih časov, ii) najvplivnejši ljubljanski arhitekt in urbanist je zelo cenil naravni kamen in iii) Ljubljana se nahaja v središču geološko izjemno raznovrstne države, kar je privedlo do velike raznovrstnosti domačega naravnega kamna.
Ker so lepi naravni kamni krasili reprezentativne stavbe in hiše pomembnih meščanov, skozi vsak kamniti portal vstopamo v njihove zgodbe. Poleg pripovednega (»storytelling«) potenciala, danes zelo uveljavljene in učinkovite metode poučevanja, imata predstavitev in poučevanje geoloških vsebin na mestnih ulicah še številne druge prednosti. Obiskovalec spozna najznačilnejše naravne kamne iz neposredne okolice in najzanimivejše tuje naravne kamne, razstavljene na velikih in pogosto poliranih površinah. Izvedba je zelo preprosta in poceni, skoraj vsakodnevna srečanja s prikazanimi zanimivostmi, ki utrjujejo znanje o predstavljeni vsebini, pa prispevajo k povečevanju in širjenju ozaveščenosti o naravni in kulturni dediščini.
Predstavitev bo sestavljena iz kratkega uvodnega predavanja, ki mu bo sledil sprehod po Ljubljani z ogledom kamnin. V primeru dežja bo drugi del predstavljen v obliki predavanja.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 22. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Vesna Mikolič: Ali jezik književnosti ni jezik? Razmisleki o vstopanju v književnost skozi jezik
V predavanju bo avtorica z vidika (medkulturne) literarne pragmatike osvetlila pomen jezika književnosti. Književno besedilo ni le estetski izraz avtorjevega sveta, temveč je prostor, kjer jezik zares zaživi v vsej svoji razsežnosti. Po drugi strani se skozi literarna besedila jezik osvobaja zgolj komunikacijske funkcije in postaja ustvarjalno orodje pomena. Avtorji z umetniško svobodo preoblikujejo strukture jezika ter mu odpirajo nove izrazne možnosti. Prav v književnosti se najbolj jasno pokaže prožnost in dinamičnost jezika kot živega sistema. Zaradi tega jezik književnosti presega vsakdanji govor ter ga hkrati bogati in oblikuje. Branje literarnih del omogoča bralcu, da jezik doživlja na globlji ravni kot zgolj prenos informacij. Raziskovalcem ponuja književnost vpogled v razvoj, rabo in potencial jezika v različnih kontekstih. Tudi v pedagoškem smislu je jezik književnosti ključen za razvijanje jezikovne občutljivosti in ustvarjalnosti. Tako tudi slovenska književnost širi meje slovenščine in jo utrjuje kot kulturni in identitetni temelj skupnosti, zato jezik književnosti – še posebej v dobi digitalne preobrazbe jezika – zasluži posebno mesto v bralski, raziskovalni in izobraževalni praksi.
Prof. dr. Alenka Žbogar: Novi pristopi za spodbujanje branja literarnih del
Predavanji sodita v cikel Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanj in posnetka je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 29. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Doc. dr. Luka Trebežnik: Religijske razsežnosti digitalnega kapitalizma
Predavanje bo ponudilo razmislek o precej razširjeni in prepričljivi tezi, da je kapitalizem poganjek oz. nadomestek krščanstva ter da Bog, kot pravi npr. Giorgio Agamben, ni umrl, pač pa je preko zgodovinskega procesa profanacije postal Kapital, resničnost, ki ni več absolutno presežna in druga, pač pa s svojo nezamejeno uporabnostjo v celoti določa sodobnikov vsakdan. Tudi Walter Benjamin, ki je pred stotimi leti prepoznal kompulzivno zadolžitveni značaj kapitalizma, »religije, ki je čisti kult, brez dogme«, ni mogel predvideti nedavnega razvoja ekonomskih ureditev, ki so z opustitvijo zlatega standarda in skorajšnjim prehodom v brezgotovinskost še v večji meri razkrile svojo teološko logiko in značaj. Prelomni dogodek opustitve zlatega standarda lahko s semiotičnim besediščem opišemo kot izraz postmoderne zavesti, da transcendentni označenec, vrhovni znak, ki bi jamčil za vse druge znake, ni več v obtoku, vse, kar ostaja, je prosta igra označevalcev, ki se nanašajo le drug na drugega. Ključni vprašanji, ki se porajata ob vsem tem, sta, kakšne so razsežnosti in posledice verskih procesov, ki zaznamujejo sodobni digitalni kapitalizem, in ali sodobna kapitalistično religijska praksa sploh še vsebuje kakšne potenciale za transformacijo tako posameznih kot tudi skupnostnih življenj.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Filozofski odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičin posvet
Sreda, 29. 10., od 10.00 do 13.00
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Posvet o Josipu Pangercu ob 100-letnici njegove smrti
Ob 100. obletnici smrti Josipa Pangerca (1868–1925), nadžupana Občine Dolina, deželnozborskega poslanca in odbornika istrske mejne grofije, podjetnika in umetnika, narodnega buditelja in prosvetitelja slovenske kulture, bo na Slovenski matici potekal posvet, posvečen temu velikemu Slovencu. Po pozdravnih nagovorih bo sledil ogled filma o razstavi o Josipu Pangercu, ki so jo pripravili v Narodnem muzeju Slovenije. Sledilo bo več predavanj strokovnjakov v dveh sekcijah: Josip Pangerc – osebnost in delo ter Josip Pangerc – osebna in duhovna zapuščina.
Dogodek soorganizirajo Slovenska matica, Narodni muzej Slovenije in Srednjeevropski inštitut Josipa Pangerca.
Izvedbo simpozija in posnetek je finančno podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina odprta vrata
Torek, 7. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Razprava o zločinih proti človeštvu na temo Zločini obeh strani med državljansko vojno / Crimes Committed by Both Sides During the Civil War
Razprava je del večdnevnega programa v okviru turneje z naslovom Zgodovina in človekove pravice: turneja o slovenski zgodovini med drugo svetovno vojno in množičnih grobiščih / History and Human Rights Tour of Slovenia’s World War II History and Mass Graves, ki bo potekala od 6. do 13. oktobra in se zaključila z novinarsko konferenco 14. oktobra ob 11. uri v Galeriji Družina v Ljubljani.
V razpravi na Slovenski matici bodo sodelovali dr. Jože Dežman, zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, prof. dr. Peter Jambrek, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic (Evropska pravna fakulteta, Nova univerza), in prof. dr. Jernej Letnar Černič, profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic (Fakulteta za državne in evropske študije, Nova univerza). Pogovor med njimi bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila od leta 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je pravkar izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.
Dogodek, ki je odprt za javnost, bo potekal v angleškem jeziku, naknadno pa bo na spletni strani Slovenske matice objavljen videoposnetek s slovenskimi podnapisi.
Dogodek organizira gospa Maria Velikonja.
Posnetek razprave ter prevod in objavo videoposnetka organizira Slovenska matica v okviru finančne podpore Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 8. 10., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige znane pisateljice istrskega rodu Ligi Roberto z naslovom Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem
Gre za slovenski prevod knjige La mia amicizia con Boris Pahor, ki je izšla v italijanščini leta 2023 v Trevisu in doživela svojo krstno predstavitev v muzeju Revoltella v Trstu. Kmalu po izidu knjige se je zaradi zaželenega prodora na slovenski knjižni trg in zanimanja slovenskih bralcev nekako sama po sebi nakazovala potreba, da bi knjigo prevedli v slovenščino, česar si je zelo želela tudi avtorica sama. Zahteven prevod teksta v slovenščino je Goriška Mohorjeva družba zaupala znanemu prevajalcu Mateju Venierju, uvodno besedo sta na prošnjo avtorice prispevala Adrijan Pahor in Paolo Rumiz, medtem ko je za spremno besedilo poskrbel literarni zgodovinar Miran Košuta. Knjiga je nekakšna kronologija spominov, anekdot, skupnih doživetij, predvsem pa pogovorov s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo ženo Rado, ki jih niza Ligi Roberto z lahkotnimi, a istočasno poglobljenimi, duhovno in filozofsko ponotranjenimi opisi z njej značilnim, pestrim besednim instrumentarijem. Dolgo prijateljstvo, ki se je nato širilo tudi na najožje sorodnike iz Trevisa in Trsta, ponuja v knjigi skupek intimnih, prisrčnih, ganljivih, pa tudi izrazito intelektualnih razmislekov, ki presegajo meje ontološkega in prehajajo v nadčasovnost in univerzalnost.
Delo bodo predstavili Adrijan Pahor, Matej Venier in tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar. O Pahorjevih intelektualnih druženjih bo spregovorila tudi prof. dr. Urška Perenič, avtorica projekta Književna republika Borisa Pahorja in raziskovalka pisateljevega pripovedniškega opusa in pisemske korespondence.
Dogodek soorganizirata Goriška Mohorjeva družba in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Petek, 17. 10., ob 19. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Literarno-glasbeni večer ob predstavitvi knjige Borisa Šinigoja Novemu Orfeju naproti
KUD Logos vabi na predstavitev zbirke esejev Novemu Orfeju naproti izpod peresa filozofa in glasbenika Borisa Šinigoja. O poeziji, filozofiji in glasbi se bodo z avtorjem Borisom Šinigojem pogovarjali dr. Alen Širca, dr. BraneSenegačnik in dr. Milosav Gudović.
Dogodek organizira KUD Logos.
Četrtek, 23. 10., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Proslava 30 let Gorniškega kluba dr. Henrik Tuma
Na proslavi ob tridesetletnici delovanja Gorniškega kluba dr. Henrik Tuma bodo kulturni program povezali z izrazi zahvalnosti ustanoviteljem, vodnikom, prizadevnim in najbolj zvestim članov. Nastopili bodo basbaritonist Marcos Fink, dramski umetnik Tone Kuntner, citrar Tomaž Plahutnik ter Ženski pevski zbor Pušelc iz KUD Oton Župančič, Sora. Po gorniški poteh bo poslušalce popeljal Tonč Žunter, predsednik SKG Skala, zveze gorniških klubov. Program bo povezovala Alenka Jeraj.
Dogodek organizira GK dr. Henrik Tuma.
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 9. 10., ob 17. uri
Zdravstveni dom Nova Gorica, Rejčeva ulica 4, Nova Gorica
Predstavitev knjige doc. dr. Tine Bregant z naslovom Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih
Avtorica knjige doc. dr. Tina Bregant bo spregovorila o zanimivih nevroznanstvenih spoznanjih, s pomočjo katerih lahko razložimo in bolje razumemo številne razvojne procese, ki potekajo v možganih otrok vse od obdobja pred rojstvom do konca najstništva in prehoda v odraslo dobo. Posvetila se bo tudi vzgojnim vprašanjem, povezanim z vsakdanjim življenjem, s katerimi se srečujejo tako starši kot tudi učitelji in strokovnjaki, ki delajo z otroki in mladostniki.
Dogodek soorganizirata Zdravstveni dom Nova Gorica in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 16. 10., ob 17. uri
Avla Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Cesta občine Hirschaid 3, Ivančna Gorica
Pogovorni večer in predstavitev knjige Neznani Jurčič – magični žurnalist
Avtor knjige doc. dr. Bernard Nežmah v svoji najnovejši zgodovini novinarstva na Slovenskem Jurčiča predstavi z manj znane plati – kot urednika Slovenskega naroda. S pomočjo primarnih virov raziskuje njegov »magični žurnalizem«, vpliv na novinarske žanre, cenzuro in bralce. Časnik je pod Jurčičevim vodstvom postal prvi slovenski dnevnik, njegova naklada pa se je potrojila. Z avtorjem doc. dr. Bernardom Nežmahom in z urednico doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc se bo pogovarjal dr. Matjaž Lunaček, program pa bodo sooblikovali dijakinje in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča.
Dogodek soorganizirajo Mestna knjižnica Grosuplje – Enota Ivančna Gorica, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sobota, 18. 10., ob 19. uri
Kulturni dom Medvode, Cesta ob Sori 13, Medvode
Slovesna predstavitev Medvoške knjige na kulturni prireditvi Mostovi v času in prostoru
Slavnostni govornik bo Nejc Smole, župan Občine Medvode, pozdravni nagovor pa bo imela doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica založbe Slovenske matice, pri kateri je Medvoška knjiga izšla v uredništvu Barbare Pregelj in Urbana Vovka. Kulturni program bodo pripravili Glasbena šola Franca Šturma, Javni zavod Sotočje Medvode in člani kulturnih društev. Na pogovoru bodo sodelovali avtorji prispevkov dr. Nevenka Bogataj, Tilka Jamnik, Janez Škof in Viki Grošelj. Program bo povezoval Ambrož Kvartič.
Dogodek soorganizirajo Javni zavod Sotočje Medvode, Kulturni dom Medvode in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 21. 10., ob 11. uri
Gimnazija Murska Sobota, Šolsko naselje 12, Murska Sobota
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo dijakinjam in dijakom Gimnazije Murske Sobota predavala o Ivanu Cankarju, pri čemer bo poudarek na letošnjem maturitetnem gradivu, njegovem romanu Na klancu. Predstavila jim bo tudi sodelovanje Ivana Cankarja s Slovensko matico in osvetlila pomen kulturno-znanstvenega društva in založbe Slovenska matica za slovenski narod nekoč in danes.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Gimnazija Murska Sobota in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Torek, 7. 10., ob 10.30
Pokopališče, Dolina pri Trstu, Italija
Spominska svečanost ob 100. obletnici smrti Josipa Pangerca – poklon življenju, posvečenemu slovenskemu narodu
Ob 100. obletnici smrti Josipa Pangerca (1868–1925), nadžupana Občine Dolina, deželnozborskega poslanca in odbornika istrske mejne grofije, podjetnika in umetnika, narodnega buditelja in prosvetitelja slovenske kulture, bo na spominski svečanosti častni gost podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki bo položil venec v spomin Josipu Pangercu ob prisotnosti dolinskega župana g. Aleksandra Corettija in drugih predstavnikov oblasti. Kulturni nagovor bo imela doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice. Pangerc je med letoma 1901 in 1914 v štirih mandatih opravljal župansko funkcijo v Dolini pri Trstu, uvedel uradovanje v slovenskem jeziku ter s številnimi infrastrukturnimi in kulturnimi projekti preoblikoval občino. Bil je tudi glasbenik in organist v prafarni cerkvi sv. Urha, ustanovitelj pevske in izobraževalne dejavnosti ter aktiven podjetnik, ki je s svojim delom bogatil življenje skupnosti. V spomin na to pozabljeno osebnost je Republika Slovenija letos že posvetila obsežno razstavo v Narodnem muzeju Slovenije, ki je predstavila njegovo življenje, delo in vpliv na slovensko skupnost na Tržaškem in v Istri. Njegov pogreb leta 1925 je v obdobju fašističnega režima prerasel v množično manifestacijo pripadnosti slovenskemu narodu, saj se ga je udeležilo več tisoč žalnih gostov slovenske, hrvaške, italijanske in avstrijske narodnosti. »Zadnja pot Josipa Pangerca je bila pretresljiva manifestacija srčnih čustev: vdanosti, ljubezni, sožalja in globoke žalosti zaradi nenadomestljive izgube,« je zapisal poročevalec Edinosti. Na velikem vaškem trgu v Dolini pred Pangerčevo hišo se je takrat zbrala večtisočglava množica, »kakršne je ni še videl naš Breg«. O njegovi smrti so na prvih straneh poleg Edinosti pisali še številni drugi časopisi iz Trsta in Gorice, iz Kraljevine SHS in celo iz Amerike.
Epitaf na družinski kripti bo blagoslovil pomožni škof ljubljanske nadškofije, N. Eks. msgr. Anton Jamnik, ki je pristojen za Slovence po svetu, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske in Narodne noše iz Brega.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Drugo
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2025
Primorske knjižnice tudi v letu 2025 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta PB 2025 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Mestna knjižnica Postojna in Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2025.
Na letošnjem seznamu Primorci beremo 2025 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Pobeg brez meja Ksenije Majcen in Vračanje k čistosti Roberta Simoniška.
Več informacij je na spletni strani Primorci beremo.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na Youtube stran Slovenske matice.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.