NOVEMBRSKI UVODNIK
Prehodili smo že polovico dni letošnjega novembra in zanesljivo se že marsikdo sprašuje, kaj se dogaja na Slovenski matici, da je izostal naš spletni mesečnik, s katerim vas sicer redno obveščamo o svojem programu in delu. Brez skrbi, naše delo ni zastalo, vsi smo še zmeraj na svojih delovnih položajih. A priznati moramo, da smo se dušili pod goro birokracije.
November je namreč čas oddajanja poročil, prijav na razpise, čas za odgovarjanje na celo vrsto novih in novih zahtev, ki jih nalagajo državne ustanove, ko nam namenjajo subvencije. Da ne bo pomote: za vsak dodeljeni denar smo srčno hvaležni, letos še prav posebej Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, ki nam je občutno zvišala dotacijo za knjižni program 2025. A vsi, ki se prebijamo skozi vedno bolj zapletene obrazce in jezikovno kohezijščino, ne znamo in ne zmoremo razumeti, čemú je prav v digitalni dobi treba izpolnjevati toliko zahtevkov, pojasnjevati toliko neverjetnih podrobnosti, navajati tolikšno količino podatkov, prilagati toliko dokumentov kot še nikoli doslej, še zlasti pa se to ni dogajalo pred desetletji, v dobi, ko nam še niso vladali ne računalniki ne umetna inteligenca, ki si jih je človek izmislil prav zato, da bi mu olajšali delovne obveznosti, da bi generirali informacije, jih povezovali in združevali. Učinkovitost države bi se vendarle morala meriti v tem, koliko nepotrebnih ur dela prihrani svojim državljankam in državljanom, in ne v tem, kako jim njihove redne delovne naloge obremenjuje. Skratka, več kot dvanajst ur dnevno smo bili globoko pogreznjeni v zbiranje dokumentacije in izpolnjevanje obrazcev, s katerimi bi radi upravičili, da smo si subvencije zaslužili, zato se vsem članom in tistim, ki nas redno prebirate, za zamudo pri izdaji Matičinega mesečnega novičnika iskreno opravičujemo.
Obenem je november mesec, ko je naša pozornost posvečena pripravam na predstavitev na vsakoletnem slovenskem knjižnem sejmu in njeni izvedbi. Ta bo zadnji teden v novembru znova potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ker letošnje leto za nas ni jubilejno, se sicer ne bomo – kakor lani – predstavljali tudi s samostojno razstavo in posebnimi prireditvami na balkonu sejmišča, a knjižni program bo, tako upamo, privabil na našo stojnico marsikaterega knjigoljubca. Nedavno so namreč izšli Dnevniški zapisi iz mladostnih let Alojza Rebule, ki med drugim izpisujejo ikonično ljubezensko zgodbo »dveh otrok iz lepe pravljice«, v knjižni obliki še nenatisnjene Štiri drame Ivana Mraka s poglobljeno spremno študijo prof. dr. Denisa Poniža, likovnoteoretske razprave o moderni dobi in identiteti sodobne umetnosti akademika prof. dr. Jožefa Muhoviča, pesniška zbirka Cinober črnogorskega pesnika Pavleta Goranovića v imenitnem prevodu Uroša Zupana. V prihodnjih dneh pa se jim bosta pridružila še nov slovenski roman Nataše Konc Lorenzutti o po vojni preganjani kiparki Lizi Hribar Vse je postalo plamen in prvi del slovenskega prevoda Lockove Razprave o človeškem razumu, ki ga je pripravil prof. dr. Božidar Kante. V okviru sejma bomo nastopili tudi s predstavitvami petih knjig na Pisateljskem odru oziroma Pogovorni postaji sejmišča. Več podrobnosti o našem sejemskem utripu pa najdete prav v tokratnem novičniku.
Želimo vam, da vas novembrska srečevanja s knjigami popeljejo v praznično občutenje decembra in da v naši nacionalni zavesti znova oživi misel, da je knjižno darilo skupaj s toplimi, srčnimi željami za sožitje med nami eden največjih darov, ki jih lahko človek podari drugemu človeku, zakaj védenje, ki ga prinašajo knjige, in kultura posameznikovega vedênja, ki se meri z veličino našega sočutja, topline in ljubezni, sta edini stvari na svetu, ki nam ju nihče nikoli ne more odvzeti.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
Matičine knjižne novosti
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Pavle Goranović: Cinober
Prevedel in spremno študijo napisal: Uroš Zupan
Cinober je natančno premišljena in dognana knjiga. Je knjiga poezije, v kateri si sklopi pesmi sledijo kot v kakšnem romanu poglavja, čeprav gre za pesniško knjigo. Barva pesmi v knjigi je modra, včasih sivozelena, kot recimo barva ženskih oči, ali pa je ta barva preprosto cinober, barva elegantno posedlih se nikšiških strešnikov. Pesmi so geografsko zasidrane v Sredozemlju z njegovimi vonji in svetlobo, z njegovim ritmom, ki je počasnejši od celinskega, bolj lenoben, a so hkrati tudi univerzalne. Izpolnjujejo tisto čudovito pravilo, ki velja za dobro poezijo, izmislil pa si ga je William Carlos Williams; univerzalnost lokalnega. Knjiga Cinober je za avtorja in tudi za bralca vrnitev v otroštvo, v svet nepojenjajoče svetlobe, ko se mesec spusti do naših kolen in se spremeni v nogometno žogo. A Goranović je tudi pesnik znanja in pesnik branja. Pesnik, ki piše poezijo, ki jo poganja zavest, da posamezne pesmi izrekajo svet, kakršen je bil, je in bo. Ga izrekajo z vidika večnosti. In ko lebdi v verzu, je videti, kot bi lebdel v veliki modrini in s tem lebdenjem vračal črnogorski poeziji njeno dostojanstvo.
Izdajo tega dela je podprla literarna mreža TRADUKI.
Zbirka Knezova knjižnica
Nataša Konc Lorenzutti: Vse je postalo plamen
Liza Hribar, rojena Obereigner (1913–1996), je bila akademska kiparka, ki je od svojega zgodnjega otroštva živela v Ljubljani. Študirala je v tridesetih letih preteklega stoletja na Dunajski ženski akademiji.
Poročila se je z matematikom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske meščanske družine, s katerim je ob koncu druge svetovne vojne imela tri otroke. Med okupacijo sta zakonca delala za Osvobodilno fronto in se nista zapletla ne v revolucijo ne v kolaboracijo. Leta 1947 ju je kljub temu zajel montiran politični proces, v katerem je bilo na visoke zaporne in celo smrtne kazni obsojenih petnajst slovenskih liberalnih izobražencev. Poklicno in zasebno je bila Liza Hribar povezana s pesnico Lili Novy. Njuno prisrčno prijateljstvo pa je bilo zaradi povojnih družbenih razmer na preizkušnji.
Zgodba, ki nam s povečevalnim steklom leposlovja iz usode širših množic približa eno osebo in njeno družino, nam odstira še globlje razsežnosti zapletenega zgodovinskega trenutka, ki ga je mogoče prenesti na težavnost našega, ko se za podatki o številu preganjanih, ubitih, ranjenih, razseljenih, lačnih, zaprtih in kaznovanih prav tako skriva nešteto osebnih tragedij.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremne besede napisali: Milček Komelj, Edvard Kovač in Igor Tuta
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pišu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Vezana beseda
Ivan Mrak: Štiri drame
Uredil in spremno študijo napisal: Denis Poniž
Ivan Mrak (1906–1986) je eno najbolj plodovitih imen slovenske dramatike dvajsetega stoletja, saj je pričel kot avantgardni avtor, nadaljeval pa je z dramami, v katerih se je loteval najrazličnejših problemskih tém, posebej so ga zanimali problemi revolucijskih sporov in spopadov (francoska revolucija, slovenska revolucija in osvobodilni boj), nekonvencionalno pa se je posvetil tudi bibličnim temam. Kljub velikemu številu dramskih besedil, s témami, ki so odpirale boleče dogodke iz slovenske in svetovne zgodovine, je bil Mrak avtor, ki je veljal (in še vedno velja) za bizarnega, neuprizorljivega. Moteče je bilo tudi njegovo zasebno življenje, priljubljen ni bil ne pri literatih in še manj pri politikih, saj je dosledno vzdrževal strogo distanco do predvojne, medvojne in povojne oblasti.
Izbor štirih dram in spremna študija temeljita na vrsti novih dejstev, podatkov in pričevanj, ki jih je urednik našel v Mrakovi zapuščini in ki kažejo, kako resno, zagnano in sistematično je bilo Mrakovo delo. Knjiga prinaša štiri drame oz. tragedije, ki pokrivajo vsa obdobja njegove ustvarjalnosti, in sicer besedila Jozefina Baker (1929), Ivan Grohar (1937–1942), Gorje zmagovalcev (1943–1944) in Spoved lučnim bratom (1971), ter spremno študijo, ki osvetljuje vse tiste točke v Mrakovem življenju in literarnem delu, za katere urednik meni, da so bile doslej premalo izpostavljene ali celo napačno interpretirane. Mraka je tako znova postavil v prostor slovenske literature dvajsetega stoletja ter njegovi dramatiki, ki je natančno, vznemirljivo, preroško in nekompromisno upodobila vse tektonske premike v slovenski (posredno tudi evropski) družbi, zgodovini in kulturi, določil mesto, ki ji pripada.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Jožef Muhovič: Umetnost v živem in mrtvem kotu
V knjigi zbrane razprave sodijo na področje estetike in na področje likovne teorije. Razvrščene so v tri ločene dele. V del z lapidarnim naslovom Umetnost so uvrščene estetiške razprave, v del Likovna umetnost likovnoteoretske, v del Umetnost v prostoru in času pa je avtor uvrstil dve razpravi, ki naj pokažeta teorijo na delu, se pravi njene potenciale in njene šibkosti, ko se »v živo« srečuje z umetnostnimi fenomeni. V delu Umetnost srečamo razprave o umetnostni identiteti danes, nekdaj in v prihodnosti, razpravo o umetnosti in vrednotah, o umetnosti vmesnega časa, v katerem se moderna končuje, obdobja, ki bi jo nasledilo, pa na obzorju še ni, ter razpravo o mejah v umetnosti, lateralnih oziroma širokih in vertikalnih, ki se umetnikom postavljajo naproti v obliki presežnih znamk umetnostne »dodane vrednosti«. Del, ki nosi naslov Likovna umetnost, je posvečen likovnim in likovnoteoretskim vsebinam. Začne se z razpravo o umetnostnem mediju, ki je infrastruktura vsake umetnosti in infrastrukturni pojem vsake teorije umetnosti. Nadaljuje se z razpravo o različnosti med likovno in vizualno umetnostjo ter med likovno in vizualno hermenevtiko. Zadnja razprava v tem delu pa je posvečena slikarskemu stilu in dokazovanju avtorjeve hipoteze o njegovi aksiomatski naravi in organizaciji. V del Umetnost v prostoru in času, v katerem naj bi se estetiška in likovnoteoretska teorija izkazali na odprtem terenu umetnostne fenomenologije, pa sta umeščeni dve razpravi: prva z naslovom Modernizem v vzvratnem ogledalu, v kateri se obe teoriji znajdeta na visoki planoti modernistične sekularne metafizike, in druga, v knjigi najdaljša razprava z naslovom Slovenska likovna umetnost po političnih prelomih 1945 in 1991. Njen prvi del, ki govori o slovenski umetnosti po letu 1945, je naslovljen Čas svetle prihodnosti in »temnega modernizma«, drugi del, ki obravnava umetnostno fenomenologijo pred osamosvojitvijo in po njej, pa nosi naslov Svit demokracije in horizonti poosamosvojitvenega časa.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica
John Locke: Razprava o človeškem razumu I
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Lockovo delo Razprava o človeškem razumu je eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli. To trditev potrjujejo in utemeljujejo filozofska stališča samega Locka, še posebej povedno in pomembno je njegovo razmišljanje o povodu za nastanek omenjenega dela: »Kajti razmišljal sem, da je prvi korak k zadovoljitvi različnih raziskav, katerim se je človekov duh v veliki meri zmožen posvetiti, pregledati naš lastni razum, preiskati naše lastne moči in uvideti, katerim stvarem so se prilagodile. Dokler nismo storili tega, sem sumil, da smo začeli na napačnem koncu in zaman iskali zadovoljstvo v mirnem in varnem posedovanju resnic /…/ Če pa so zmožnosti našega razuma dobro obravnavane, ko je torej odkrit obseg naše vednosti in najden horizont, ki postavlja meje med razsvetljenimi in temnimi deli stvari, med tistim, kar je in kar za nas ni dojemljivo, bi se lahko ljudje nemara z manjšimi predsodki potopili v neprikrito nevednost o enem ter z večjo prednostjo in zadovoljstvom uporabljali svoje misli in diskurz pri drugem.« (I.1.7).
Locke si je torej zastavil nalogo preučevanja same vednosti. In sicer ne le njenih meja in obsega, ampak tudi njenega izvira. Ob opozarjanju na nevarnosti dogmatizma in praznoverja si je v Razpravi nenehno prizadeval za doseganje intelektualne odgovornosti, ki nam bo omogočila, da se ne le otresemo in znebimo političnih, religioznih in intelektualnih pritiskov, predsodkov in mnenj, ampak da tudi prevzamemo svojo vlogo kot racionalni delovalci, ki uporabljamo razum, da nas vodi k najboljšemu možnemu življenju. Čeprav se na eni strani vztrajno in silovito bojuje proti dogmatizmu, je na drugi pragmatik: »Ljudje so lahko z razlogom zelo zadovoljni s tistim, za kar je Bog mislil, da je zanje primerno, saj jim je dal /…/ karkoli je nujno za udobno življenje in oblikovanje vrline, ter jim omogočil odkrivanje udobne oskrbe potreb tega življenja in načina, ki vodi k boljšemu življenju« (I.1.5).
Prvi zvezek Lockove Razprave o človeškem razumu je prevedel Božidar Kante. Prihodnje leto načrtujemo še izdajo drugega zvezka.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Mozaiki
Petra Koršič: Oslo v dlani
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Pesniška zbirka Petre Koršič Oslo v dlani je sestavljena iz prepletanja dveh virov pesniškega glasu, čemur ustreza tudi grafična postavitev. Z desne poravnave prihaja pred bralca zaokrožena misel prostostoječih in samostojnih pesmi, ki so za knjigo kot celoto temeljne in odpirajo sledeči razdelek krajših pesmi z naslovom Ti povem, ki so levo poravnane. Pesmi kratkice, tako primerne za ta čas, so kratke, izluščene pesmi za centrifugalen, informacijsko prenabit čas, ki kliče po pre-misleku in gibanju k središču, k sebi, k temelju, k svetlobi. Zato mislice, zamislice. Ti izluščki iz premišljevanj se sestavljajo in plastijo ter tako učinkujejo kot nanosi sporočila. Delčki se različno sestavljajo in tako nastale kombinacije kratkic odpirajo večdimenzionalnost pesmi. Domiselna inovativna gradnja pesniških segmentov privede do meditativnega in ob linearnem branju do skoraj hipnotičnega učinka (bolj poznanega v glasbi), pomiritve. Pod izvirnim eliptičnim naslovom Oslo [držim] v dlani se zvrstijo pesmi, ki bi jim, sledeč iz naslovne metaforike košnje, zlahka rekli zgoščanje, otava, druga košnja. Kakor se oslo brusi, se brusi tudi pesniška misel Petre Koršič. Čeprav je »Ti povem« primorsko mašilo, ki se ga uporablja, ko govorec začne pripovedovati, je obenem tudi dobeseden nagovor otroku, nasledniku, da bi se spoznanje preneslo kot dediščina naprej. Kratke pesmi Ti povem ter pesmi Žlezava nedotika, Jutranjica, Naklon, V lasti, v pasti: po drugi plati tradicije, Shermanovo drevo, Sinaj, Naseli me, Vest, Previdna, Sonce sije v mojem trebuhu vznikajo ob ljubezenski, duhovni, etični in antropološki tematiki.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Knezova knjižnica
Andrej Capuder: Nedokončani spisi
Esejistična zbirka Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov. Oba razdelka, ki sta uzrla luč v Nedokončanih spisih, sta hkrati zaključena in ne: dovršena v jasnosti misli in odprta za nadaljnje razmišljanje. »Eseji o Božanski komediji«, ki so kot ločene celote sicer zaključeni, ostajajo nedokončana zbirka trinajstih razmišljanj na teme, med katerimi jih je pet vzetih iz »Pekla«, tri iz »Vic«, tri pa so bolj ali manj povezane z »Rajem«. Manj tematska sta prvi esej o večplastni vlogi pesnika, preroka in politika, ter zadnji spis, v katerem ob preletu čez vse tri speve beremo o usmiljenju v Božanski komediji. »Esejem o Božanski komediji« sledi »Breviarij«, ki je sam po sebi neskončno delo – delo življenja in pisanja človeka, ki mu je smrt pretrgala oboje. Je nič več in nič manj kot ogledovanje samega sebe in sveta v duhovnem zrcalu, v katerem se avtorjevi uvidi včasih izkristalizirajo v jasno, izbrušeno sentenco, včasih pa zgolj zaplahutajo kot asociacija ali namig (ainigma), ki mu sledi, če mu moreš. »Breviarij« je njegova askesis, njegova preža. V njem se vrača k izhodišču, vzpostavlja svoj center, išče in ohranja odnos s Celoto in kot veliki Strelec nenehno napenja lok – ki je hkrati puščica – svoje biti.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
John Romer: Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije III
Prevedel: Uroš Gabrijelčič
Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije je tretji del obsežne trilogije Johna Romerja o starem Egiptu. Za časa dolge vladavine faraona Amenhotepa III. je stari Egipt doživel enega viškov svoje civilizacije, njegova doba pa se odlikuje tudi po izjemnih stvaritvah arhitekture, kiparstva in slikarstva. Avtor ene najobširnejših zgodovin starega Egipta novejšega časa je svojo pozornost v največji meri namenil prav arheološkim pričevanjem in jim v svoji navdihnjeni podobi te veličastne kulture posvetil največ pozornosti. V tem se razlikuje od številnih predhodnikov, ki so večino svojih pregledov zasnovali na pisnih ostankih te dobe. Tudi John Romer jih ni zanemaril, zakaj je izbral takšen pristop, pa je podrobneje razložil v svojem uvodu. Njegove pozornosti niso bili deležni le znameniti spomeniki tega časa, ampak tudi predmeti vsakodnevne uporabe, vse tisto, kar je bilo v večini zgodovinskih pregledov doslej zanemarjeno. V tem pogledu zadnja poglavja še posebej izstopajo. V nekem smislu gre torej za zgodovino te civilizacije, ki je s to novo razsežnostjo popolnejša in do njenih starodavnih prebivalcev pravičnejša. Druga velika novost njegovega pregleda pa je »obračun« s tradicionalnimi pogledi egiptologov, kar je izzvalo številne razprave na to temo, to pa, se zdi, je bil še eden izmed avtorjevih namenov.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zvezek 19
Uredniki in člani uredniškega odbora: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
Slovenska matica je že v 19. stoletju z izdajanjem poučnih in strokovnih knjig orala ledino pri ustvarjanju slovenske terminologije na raznih področjih, od geografije in biologije do fizike in elektrotehnike. Zdaj ima pri tem pomembno vlogo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je izdal vrsto terminoloških slovarjev, med njimi tudi Terminološki slovar avtomatike. V pričujočem zvezku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike je uvodni prispevek na temo razvoja slovenske terminologije na področju avtomatike. Na Slovenski matici pod okriljem Naravoslovno-tehničnega odseka že deset let potekajo predavanja strokovnjakov z različnih področij, ki jih pregledno povzema naslednji prispevek. Sledijo članki o svilogojstvu in svilarstvu na Slovenskem v 19. stoletju, o zgodovini slovenske veterinarske medicine, o razvoju kartografije in zgodnjih upodobitvah ozemlja Slovenije ter o razvoju slovenske geologije in še posebej paleontologije od skromnih začetkov po ustanovitvi ljubljanske univerze. Naslednja prispevka sta posvečena akademikinji Dragici Turnšek in fosilnim koralno-spongijskim grebenom ter zaslužnemu profesorju mariborske univerze, biologu Božidarju Krajnčiču. V zbornik sta uvrščena tudi dva prispevka, ki opisujeta dosežke slovenskih znanstvenikov v Združenih državah Amerike. Prvi predstavlja nevropatologa Uroša Roessmanna, drugi pa mednarodno priznanega elektrotehnika Antona Mavretiča. Zbornik bogatita tudi članek o življenjski poti avtorja številnih matematičnih učbenikov Franca Močnika, ki je deloval v 19. stoletju, ter prispevek o dr. Francetu Avčinu, ki je bil profesor za električna in magnetna merjenja na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo naše drage članice in nam dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matica pod zvezdami
Ponedeljek, 10. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Ivana Mraka Štiri drame
Štiri drame Ivana Mraka (Jozefina Baker, Ivan Grohar, Gorje zmagovalcev in Spoved lučnim bratom) so pravkar izšle v Matičini zbirki Vezana beseda. Z urednikom knjige prof. dr. Denisom Ponižem, ki je za novo izdajo štirih Mrakovih dram napisal tudi celovito pregledno spremno besedo o njegovi dramatiki, se bo pogovarjala urednica Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 13. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Jožefa Muhoviča Umetnost v živem in mrtvem kotu
Jožef Muhovič je v Matičini zbirki Razprave in eseji izdal razprave s področji estetike in likovne teorije. Pogovor z avtorjem, akad. prof. dr. Jožefom Muhovičem, in strokovnima recenzentoma njegove knjige, doc. dr. Leonom Debevcem in prof. dr. Vidom Snojem, bo vodila urednica knjige pri založbi Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 18. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
zasl. prof. dr. Jože Rakovec: Naravna sevanja v ozračju
Obravnavali bomo naravna sevanja v ozračju, torej Sončevo sevanje in dolgovalovno infrardeče sevanje ozračja samega (sevanja, ki nam omogočajo merjenja lastnosti ozračja, tako od tal kot s satelitov, pa bomo omenili samo na kratko). Ozračje je za Sončevo sevanje zelo prozorno, vendar se moč sevanja pri prehodu do tal vseeno nekoliko oslabi zaradi aerosola in plinov ozračja. Procesa oslabitve sta sipanje in absorpcija. Nekateri plini ozračja pa tudi sami sorazmerno močno sevajo – tem rečemo plini tople grede. A povečan učinek tople grede bomo omenili le bežno, saj se bomo posvetili predvsem nekaterim potencialno zelo uporabnim lastnostim sevanj v ozračju.
Pred leti so npr. pogosto uporabljali toplotne kolektorje Sončeve energije, dandanes pa so jih večinoma nadomestili fotovoltaični kolektorji, ki energijo Sončevega obsevanja pretvarjajo v električno energijo. Manj je poznana možnost povsem pasivnega hlajenja: ploskev, ki v največji možni meri odbija Sončevo sevanje (in je torej za Sončevo sevanje čim bolj bela), v infrardečem območju (IR) pa sama kar najmočneje oddaja sevanje (in je zato v tem območju čim bolj črna), se lahko znatno ohladi pod temperaturo okolice, ne da bi za to potrebovala kakšen zunanji vir energije za hlajenje.
V predavanju se bomo torej posvetili Sončevemu obsevanju in IR sevanju iz ozračja, ki tako pasivno hlajenje omogočata. Povedali bomo nekaj o IR sevanju s površin pri tleh navzgor v ozračje, ki ga določata temperatura teh površin in njihova emisivnost za IR sevanje (ki je večinoma blizu maksimalne možne – za črno telo po Plancku in Stefanu). Govorili bomo tudi o sevanju plasti ozračja nad nami navzgor in navzdol, pri čemer so seveda tudi odločilne temperature teh plasti in njihova emisivnost za IR sevanje – slednja pa je močno odvisna od količine plinov tople grede v teh plasteh. Obravnavali bomo tudi oblačnost, ki Sončevo obsevanost zmanjšuje (kar vsi vemo), razložili pa bomo (kar je morda manj poznano), zakaj oblačnost IR sevanje ozračja na splošno povečuje. Povedali bomo, kako eno in drugo sevanje merimo, ter kako ju lahko ocenimo s pomočjo empiričnih ali polempiričnih enačb, kadar podatkov meritve nimamo na razpolago.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 25. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Doc. dr. Nina Petek: Filozofija obreda v duhovnih obzorjih Indije s posebnim ozirom na tradicijo čaščenja boginj Kali in Lakšmi
Obred že vse od korenin kulturnih in duhovnih obzorij Indije zavzema središčno vlogo v življenju človeka in zaobjema mnogovrstne oblike religijskih dejavnosti, hkrati pa je tesno vpet tudi v raznolike segmente družbene dejanskosti dežele. V okviru t. i. znanosti obredij, ki je še danes integralni del filozofsko-religijske krajine kompleksne totalitete hinduizma, se je osnoval sistem védenja, ki temelji na naboru najrazličnejših tehnik približevanja prvobitnemu redu, ki je v sami srži ustroja sveta, hkrati pa tudi na praksah, ki podpirajo človekova intimnejša duhovna prizadevanja in osmišljajo bivanje.
V predavanju bodo osvetljeni nekateri vidiki obreda kot sinteze raznoterih izrazov religijskih dejavnosti, začenši z orisom vloge in pomena ritualov (skrt. yajña) v vedskem obdobju, med drugim tudi postopnega procesa internalizacije obrednih dejavnosti, medtem ko bo osrednji del posvečen razpravi o filozofskih razsežnostih tantričnega rituala, zlasti v kontekstu novih metafizičnih, epistemoloških in soterioloških predpostavk. Pri tem bo razprava podprta s prikazom obrednih dejavnosti v tradiciji šakta (skrt. śākta), ki se je oblikovala iz prepleta dveh na videz nezdružljivih polov identitete vrhovne boginje, in sicer na eni strani kot dobrohotne matere in poslušne žene, na drugi pa kot divje, neusmiljene in neodvisne ženske. Večplastni značaj tradicije šakta pa je narekoval tudi samo naravo ritualov, tako konvencionalnejših, tj. splošneje uveljavljenih, kot tudi tistih, ki segajo onkraj ustaljenih religijskih smernic ter kritično preizprašujejo normativne vzorce družbene stvarnosti in religije sploh. Slednje bo v zadnjem delu predavanja podrobneje ponazorjeno na primeru orisa čaščenja dveh hindujskih boginj, Kali (skrt. Kālī) in Lakšmi (skrt. Lakṣmī), pri čemer bodo prikazani tudi nekateri segmenti obrednih dejavnosti, ki segajo vse od zunanjih ritualnih aktivnosti do t. i. ponotranjene obrednosti z meditativno-mističnimi razsežnostmi.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Filozofski odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Ponedeljek, 3. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Sv. Ivan
Gre za zgodovinski vodnik po zaselkih, kontradah in kuortih z oznakami domovanja uglednih Svetoivančanov in nepremičnin v skupnem lastništvu, ki uvaja v razmišljanje o nastajanju skupnosti v tržaški mestni četrti Sv. Ivan. Knjigo bodo predstavili dr. Bogomila Kravos, avtorica zamisli in besedila, urednik Goran Floridan in oblikovalec Aleš Brce.
Dogodek soorganizirata Slovensko kulturno društvo Slavko Škamperle in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 19. 11., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Ptice treh viharjev
Predstavili bomo knjigo Ptice treh viharjev: življenjske zgodbe iz Zgornje Vipavske doline, ki jih je zapisala in uredila Ingrid Patricia Boben, izšla pa je v samozaložbi. Knjiga prinaša dvajset življenjskih zgodb pričevalcev iz Vipave in okoliških vasi, slovar s 1400 besedami vipavskega narečja, predstavitev pomembnih osebnosti in zgodovinskih dogodkov na 528 straneh. Gre za pričevanja Vipavk in Vipavcev, rojenih v drugi četrtini dvajsetega stoletja, za življenjske zgodbe zavednih primorskih ljudi, ki so na svoji koži občutili krutost treh totalitarnih režimov. Ni bilo lahko odpirati že zaklenjenih vrat spominov na svoje družine in krivice, ki so jih doživljali. Kljub vsemu so ohranili dobroto v srcu in se veselili vsake svetlobe na temnem nebu. V dvajsetih pričevanjih je prikazano življenje od otroštva, mladosti in zrelih let, ki je kljub revščini in pomanjkanju ohranilo upanje, vero in optimizem.
V knjigi je dragoceno prepletanje zgodovinske, etnografske in socialne pripovedi »malih« vipavskih ljudi. Posebna odlika je, da je jezik pripovedovanja domač, klen in vključuje številne narečne besede. Besedila dopolnjuje izbor pesmi primorskih oz. vipavskih pesnikov. V zadnjem delu knjige je obširen slovar narečnih besed z razlago in izvorom (1400 gesel). Sledi kratka predstavitev osebnosti in zgodovinskih dogodkov, ki so pogosto omenjeni v pričevanjih. Dodano je tudi skrbno izbrano slikovno gradivo, fotografije in dokumenti, večinoma iz družinskih albumov.
Posebna pozornost je namenjena gospe Magdi Rodman, zaslužni ohranjevalki spomina, ki je v Ingrid našla prizadevno nadaljevalko zapisovanja spomina in tradicije. Tako je usoda domačinov iztrgana pozabi v življenjskih pripovedih starejše generacije Vipavk, Vipavcev in okoličanov.
Pogovor z avtorico Ingrid Patricio Boben bo vodil dr. Renato Podbersič.
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 5. 11., ob 8.20 in ob 10.45
Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice, Cesta Toneta Tomšiča 5, Jesenice
Kulturni dan s pisateljico Ksenijo Majcen
Za osnovnošolce bosta tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in urednica Zarika Snoj Verbovšek pripravili kulturni dan za učenke in učence 4. in 5. razredov. Po uvodni predstavitvi Slovenske matice, ki jo bo pripravila doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, bo pisateljica Ksenija Majcen predstavila svoj mladinski roman Pobeg brez meja, nato pa bomo izvedli še delavnico na temo “Moja največja pustolovščina” in pogovor Zarike Snoj Verbovšek s Ksenijo Majcen, sledila pa bodo še vprašanja za avtorico, ki jih bodo pripravili učenke in učenci.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 11. 11., ob 19.30
Knjižnica Medvode, Cesta komandanta Staneta 10, Medvode
Predstavitev Medvoške knjige
Medvoška knjiga, ki je izšla v Matičini zbirki Mestne knjige, ne ponuja enotne zgodbe, temveč pisan mozaik spominov, zgodb, podob in pogledov, ki skupaj rišejo večplastno identiteto Medvod. Vsak bralec jo lahko doživi po svoje – kot razprt most do preteklosti, skupnosti in prostora, ki nas povezuje. Pogovor z urednikoma, dr. Barbaro Pregelj in Urbanom Vovkom, bo vodila doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice.
Dogodek soorganizirajo Javni zavod Sotočje, Knjižnica Medvode in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina jezikovna druženja
Četrtek, 6. 11., ob 16. uri
Talita Kum zavoda Postojna, Ljubljanska cesta 28, Postojna
Literarno-glasbeno popoldne ob izidu pesniške zbirke Milene Kraševec Predstavljam se tako
V literarno-glasbenem popoldnevu bo potekala predstavitev pesniške zbirke Milene Kraševec. Knjiga je je izšla v okviru projekta Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja (KmP2), ki je vse leto 2025 potekal v štirih inštitucijah za starejše (DSO Tezno, DSO Črnomelj, DU Kranj in Talita Kum Zavod Postojna). V pesniški zbirki Milene Kraševec, stanovalke Talita Kum Zavoda Postojna in udeleženke Matičinega jezikovnega projekta, pesmi dopolnjujejo tudi avtoričine slike, izmed katerih bodo nekatere ob dogodku na ogled tudi na razstavi njenih slikarskih del.
Zbirko bodo v pogovoru predstavili avtorica Milena Kraševec, Edo Šega in urednica Zarika Snoj Verbovšek, ki bo dogodek tudi moderirala. Za glasbeno obogatitev dogodka bodo poskrbele Pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina.
Pesniška zbirka je nastala v okviru projekta Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Izid so finančno podprli tudi Iztok Valenčič, Edo Šega in Talita Kum Zavod Postojna.
Dogodek je organiziran v okviru projekta Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Ponedeljek, 17. 11., ob 20.30
Peterlinova dvorana, Društvo slovenskih izobražencev, Ulica Donizetti 3, Trst, Italija
Predstavitev knjige Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954)
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1954) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu.
Zbrane bo uvodoma pozdravil predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj. Na pogovoru bodo sodelovali hčerka pokojnega pisatelja Alenka Rebula Tuta ter akademik prof. dr. Milček Komelj in prof. dr. Edvard Kovač, ki sta h knjigi prispevala spremni besedi. Pogovor bo povezovala doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Društvo slovenskih izobražencev Trst in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ponedeljek, 24. 11., ob 18. uri
Slovensko stalno gledališče, Petronio 4, Trst, Italija
Okrogla miza Spomin je prihodnost
Ob 80-letnici prve povojne predstave Slovenskega gledališča vas vabimo na okroglo mizo Spomin je prihodnost. Skupaj z Aljo Predan, članico Slovenske matice dr. Bogomilo Kravos, ki bo nastopila s prispevkom Slovensko gledališče v Trstu, Nevo Zajc in Martinom Lissiachom se bomo spomnili zgodovinskih povojnih začetkov gledališča ter njegove pomembne vloge kot prostora identitete, dialoga in medkulturnega povezovanja v Trstu.
Dogodek bo popestren z arhivskimi posnetki predstav, ki so zaznamovale zadnjih osemdeset let delovanja gledališča.
Več na spletni strani Slovenskega stalnega gledališča.
Dogodek soorganizirajo Društvo Slovensko gledališče, Slovensko stalno gledališče Trst in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sejmi
Ponedeljek, 24. 11., do nedelje, 30. 11.
Gospodarsko razstavišče, Ljubljana
Stojnica in dogodki Slovenske matice na 41. Slovenskem knjižnem sejmu
Slovenska matica bo na knjižnem sejmu svoje knjige ponujala po sejemskih cenah na svoji stojnici, predstavila pa se bo tudi s petimi dogodki na dveh sejemskih prizoriščih.
Pisateljski oder
Torek, 25. 11., ob 11. uri
Rebulovi dnevniški zapiski, več na spletni strani sejma
Petek, 28. 11., ob 15. uri
Ravnikarjeve risbe in , več na spletni strani sejma
Nedelja, 30. 11., ob 10. uri
Nedokončani spisi Andreja Capudra, več na spletni strani sejma
Pogovorna postaja
Sreda, 26. 11. ob 9. uri
Vedno skrivnostni možgani: pogovor z doc. dr. Tino Bregant in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, več na spletni strani sejma
Četrtek, 27. 11., ob 10. uri
Nov roman Nataše Konc Lorenzutti, več na spletni strani sejma
Drugo
Torek, 4. 11., ob 19. uri
Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana
Pogovor z nominiranci in razglasitev Jermanove nagrade 2025
Jermanovo nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2013 za vrhunske prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nominirani prevodi za Jermanovo nagrado 2025, ki jih je izbrala tričlanska strokovna komisija za Jermanovo nagrado pri DSKP v sestavi Nada Grošelj (predsednica), Nadja Dobnik in Sonja Weiss, so: Glenn Hughes: Lepše vprašanje (KUD Logos, 2024) v prevodu Miljane Cunta, izbrana dela Ivana Illicha: Razšolanje družbe (KUD Logos, 2023), Vernakularni spol (KUD Logos, 2024), Pravica do koristnega brezdelja (KUD Logos, 2024) in Onkraj ekonomije in ekologije (KUD Logos, 2024) v prevodu Helene Marko in Tit Livij: Od ustanovitve mesta (Slovenska matica, 2023) v prevodu Aleša Mavra.
O prevodih se bo z nominirankama in nominirancem pogovarjala prevajalka in Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič. Pogovoru sledi razglasitev in podelitev Jermanove nagrade za leto 2025.
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2025
Primorske knjižnice tudi v letu 2025 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta PB 2025 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Mestna knjižnica Postojna in Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2025.
Na letošnjem seznamu Primorci beremo 2025 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Pobeg brez meja Ksenije Majcen in Vračanje k čistosti Roberta Simoniška.
Več informacij je na spletni strani Primorci beremo.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na ikono Youtube:
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.
Matičin novičnik je na voljo tudi na spletni strani Slovenske matice.
V skladu s 73. členom ZVOP-1 vas obveščamo:
»Posameznik lahko kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljalec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljalec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem pisno obvestiti posameznika, ki je to zahteval.«
Slovenska matica
Kongresni trg 8
1000 Ljubljana
Slovenija
www.slovenska-matica.si
info@slovenska-matica.si
01 422 43 40
Copyright © 2020 Slovenska matica. Vse pravice pridržane.
V primeru, da ne želite več prejemati naših elektronskih obvestil,
nam pišite na naslov info@slovenska-matica.si