DECEMBRSKI UVODNIK
Praznični december je čas za slavje, trenutek ko odslovimo vsa bremena minulega leta in zremo predvsem v svetlobo novega, drugačnega, ki je pred nami. Je trenutek, ko živimo iz preživete radosti in lepega, da se v nas in okrog nas prižiga luč in vznesenost upanja. Eno zadnjih takih luči veselja nam je prinesel november, saj je bila naša knjiga Ravnikar. Risbe in refleksije na 41. Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za najlepše oblikovano knjigo za odrasle in najlepše oblikovano knjigo v vseh kategorijah.
Hkrati je zaključek leta najimenitnejša priložnost za danes žal pogosto pozabljene in neizrečene izraze poklona in hvaležnosti.
Hvala vsem organom Slovenske matice – predsedniku dr. Alešu Gabriču, članicam in članom upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča, da so skrbno in z naklonjenostjo spremljali dejavnost našega društva, in hvala za izkazano zaupanje, da sem imela čast voditi delo in program naše najstarejše kulturne in znanstvene ustanove.
Hvala sodelavkama, vodji prodaje Mateji Rizvič, ki je v novembru s prodajo knjig dosegla rekordne rezultate v Matičini zgodovini, in namestnici tajnice-urednice Zariki Snoj Verbovšek, ki je letos poleg uredniškega dela vzpostavila zgledno urejene arhive in dokumentacijo Slovenske matice.
Hvala članicam in članom Matičinih odsekov, da so s svojimi strokovnimi predlogi soustvarjali letošnji program.
Hvala vsem članicam in članom za sodelovanje in finančno podporo našemu društvu s plačilom članarine in donacijami.
Hvala vsem novim članicam in članom, ki ste se nam v letu 2025 pridružili in tako izkazali zaupanje v naše poslanstvo in cilje.
Hvala vsem mladim, ki ste se odzvali na naše natečaje in v sebi začutili ljubezen do slovenstva in naklonjenost Slovenski matici.
Hvala vsem sodelujočim in soorganizatorjem pri pripravi založniškega in prireditvenega programa 2025, še prav posebej domovom starejših občanov v Postojni, Črnomlju, Mariboru in Kranju, kjer smo že drugo leto izvajali projekt Knjiga me pomlaja.
Hvala našim finančnim podpornikom, še posebej Javni agenciji za knjigo in Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost za dvig finančnih sredstev za knjižni program, naše prireditve in projekt popularizacije znanosti. Njune naklonjenosti smo se v težavnih finančnih razmerah, v katerih se je znašla slovenska knjiga, srčno razveselili in jo razumemo kot potrditev našega dela, usmeritve in kakovosti naših kulturnih vsebin.
Hvala podjetju Krka, ki je že nekaj let generalna pokroviteljica naših natečajev za mlade in naše oživljene znanstvene revije Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. In hvala podjetju POT, ki nam je z brezobrestnimi krediti, brezplačno izposojo sejemske stojnice in drugimi donacijami vsak trenutek priskočilo na pomoč, ko smo se znašli v finančni stiski.
Hvala vsem številnim zunanjim sodelavcem, katerih delo je pogosto skrito, a brez vas naše knjige nikoli ne bi blestele na knjižnih policah: urednikom, lektorjem, oblikovalcem, prelamljalcem, tiskarjem in knjigovezom.
Posebna zahvala velja gospe Vesni Milenković za vse opravljeno računovodsko delo – cenimo, da jo lahko pokličemo tudi sredi noči.
Hvala gospe Lei Kalc Furlanič za skrbno urejanje spletne strani in študentom Joštu Brešarju, Lani Delač Hrovatin in Emi Terpin, ki so letos okrepili našo delovno skupnost.
Hvala družini Rizvič, brez katere Slovenska matica ne bi znala in zmogla delovati: Bojanu Rizviču za vsa hišna popravila, Mitji Rizviču za računalniške storitve in Janu Rizviču za pripravo promocijskega gradiva.
Hvala vsem, ki ste v preteklosti soustvarjali zgodovino Slovenske matice, še posebej mojemu predhodniku, dolgoletnemu tajniku-uredniku pisatelju Dragu Jančarju, ki mi je z razumevanjem Matičine vloge za krepitev slovenske besede, kulture in tudi resnice v slovenski družbi zgled pri snovanju vsakoletnega knjižnega programa.
Leto 2025 za Slovensko matico ni bilo jubilejno in enako bo, kot se zdi, utečeno tudi leto 2026. A če bo prežeto z mirom v ljudeh in naši družbi, s toplino besed, globino misli o človeku in naši človečnosti, z dejanji sožitja, sočutja in sodelovanja, ga bomo lahko častili z vso vnemo srca, razuma in duha. V času, ko se pred nami dnevno rušijo do včeraj še povsem samoumevni in trdni temelji naše skupnosti, kot so šolstvo, zdravstvo, pa tudi naša fizična varnost, ko pred našimi očmi izginja kultura vedênja, ki je temeljila na vrednotah resnice, poštenosti, znanja, modrosti in humanosti, si najprej vsi skupaj zaželimo, da bi vsakdo med nami zmogel prispevati svoj delež za normalizacijo življenja v naši domovini Sloveniji.
V imenu Slovenske matice vsem želim obilje dobrega,
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
Matičine knjižne novosti
Zbirka Filozofska knjižnica
John Locke: Razprava o človeškem razumu I
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Lockovo delo Razprava o človeškem razumu je eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli. To trditev potrjujejo in utemeljujejo filozofska stališča samega Locka, še posebej povedno in pomembno je njegovo razmišljanje o povodu za nastanek omenjenega dela: »Kajti razmišljal sem, da je prvi korak k zadovoljitvi različnih raziskav, katerim se je človekov duh v veliki meri zmožen posvetiti, pregledati naš lastni razum, preiskati naše lastne moči in uvideti, katerim stvarem so se prilagodile. Dokler nismo storili tega, sem sumil, da smo začeli na napačnem koncu in zaman iskali zadovoljstvo v mirnem in varnem posedovanju resnic /…/ Če pa so zmožnosti našega razuma dobro obravnavane, ko je torej odkrit obseg naše vednosti in najden horizont, ki postavlja meje med razsvetljenimi in temnimi deli stvari, med tistim, kar je in kar za nas ni dojemljivo, bi se lahko ljudje nemara z manjšimi predsodki potopili v neprikrito nevednost o enem ter z večjo prednostjo in zadovoljstvom uporabljali svoje misli in diskurz pri drugem.« (I.1.7).
Locke si je torej zastavil nalogo preučevanja same vednosti. In sicer ne le njenih meja in obsega, ampak tudi njenega izvira. Ob opozarjanju na nevarnosti dogmatizma in praznoverja si je v Razpravi nenehno prizadeval za doseganje intelektualne odgovornosti, ki nam bo omogočila, da se ne le otresemo in znebimo političnih, religioznih in intelektualnih pritiskov, predsodkov in mnenj, ampak da tudi prevzamemo svojo vlogo kot racionalni delovalci, ki uporabljamo razum, da nas vodi k najboljšemu možnemu življenju. Čeprav se na eni strani vztrajno in silovito bojuje proti dogmatizmu, je na drugi pragmatik: »Ljudje so lahko z razlogom zelo zadovoljni s tistim, za kar je Bog mislil, da je zanje primerno, saj jim je dal /…/ karkoli je nujno za udobno življenje in oblikovanje vrline, ter jim omogočil odkrivanje udobne oskrbe potreb tega življenja in načina, ki vodi k boljšemu življenju« (I.1.5).
Prvi zvezek Lockove Razprave o človeškem razumu je prevedel Božidar Kante. Prihodnje leto načrtujemo še izdajo drugega zvezka.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zvezek 19
Uredniki in člani uredniškega odbora: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
Slovenska matica je že v 19. stoletju z izdajanjem poučnih in strokovnih knjig orala ledino pri ustvarjanju slovenske terminologije na raznih področjih, od geografije in biologije do fizike in elektrotehnike. Zdaj ima pri tem pomembno vlogo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je izdal vrsto terminoloških slovarjev, med njimi tudi Terminološki slovar avtomatike. V pričujočem zvezku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike je uvodni prispevek posvečen slovenski terminologiji na področju avtomatike. Naslednji prispevek pregledno povzema predavanja strokovnjakov z različnih področij, ki pod okriljem Naravoslovno-tehničnega odseka že deset let potekajo na Slovenski matici. Sledijo članki o svilogojstvu in svilarstvu na Slovenskem v 19. stoletju, o zgodovini slovenske veterinarske medicine, o razvoju kartografije in zgodnjih upodobitvah ozemlja Slovenije ter o razvoju slovenske geologije in še posebej paleontologije od skromnih začetkov po ustanovitvi ljubljanske univerze. Naslednja prispevka sta posvečena akademikinji Dragici Turnšek in fosilnim koralno-spongijskim grebenom ter zaslužnemu profesorju mariborske univerze, biologu Božidarju Krajnčiču. V zbornik sta uvrščena tudi dva prispevka, ki opisujeta dosežke slovenskih znanstvenikov v Združenih državah Amerike. Prvi predstavlja nevropatologa Uroša Roessmanna, drugi pa mednarodno priznanega elektrotehnika Antona Mavretiča. Zbornik bogatita tudi članek o življenjski poti avtorja številnih matematičnih učbenikov Franca Močnika, ki je deloval v 19. stoletju, ter prispevek o dr. Francetu Avčinu, ki je bil profesor za električna in magnetna merjenja na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Zbirka Mozaiki
Petra Koršič: Oslo v dlani
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Pesniška zbirka Petre Koršič Oslo v dlani je sestavljena iz prepletanja dveh virov pesniškega glasu, čemur ustreza tudi grafična postavitev. Z desne poravnave prihaja pred bralca zaokrožena misel prostostoječih in samostojnih pesmi, ki so za knjigo kot celoto temeljne in odpirajo sledeči razdelek krajših pesmi z naslovom Ti povem, ki so levo poravnane. Pesmi kratkice, tako primerne za ta čas, so kratke, izluščene pesmi za centrifugalen, informacijsko prenabit čas, ki kliče po pre-misleku in gibanju k središču, k sebi, k temelju, k svetlobi. Zato mislice, zamislice. Ti izluščki iz premišljevanj se sestavljajo in plastijo ter tako učinkujejo kot nanosi sporočila. Delčki se različno sestavljajo in tako nastale kombinacije kratkic odpirajo večdimenzionalnost pesmi. Domiselna inovativna gradnja pesniških segmentov privede do meditativnega in ob linearnem branju do skoraj hipnotičnega učinka (bolj poznanega v glasbi), pomiritve. Pod izvirnim eliptičnim naslovom Oslo [držim] v dlani se zvrstijo pesmi, ki bi jim, sledeč iz naslovne metaforike košnje, zlahka rekli zgoščanje, otava, druga košnja. Kakor se oslo brusi, se brusi tudi pesniška misel Petre Koršič. Čeprav je »Ti povem« primorsko mašilo, ki se ga uporablja, ko govorec začne pripovedovati, je obenem tudi dobeseden nagovor otroku, nasledniku, da bi se spoznanje preneslo kot dediščina naprej. Kratke pesmi »Ti povem« ter pesmi »Žlezava nedotika«, »Jutranjica«, »Naklon«, »V lasti, v pasti: po drugi plati tradicije«, »Shermanovo drevo«, »Sinaj«, »Naseli me«, »Vest«, »Previdna«, »Sonce sije v mojem trebuhu« vznikajo ob ljubezenski, duhovni, etični in antropološki tematiki.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
John Romer: Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije III
Prevedel: Uroš Gabrijelčič
Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije je tretji del obsežne trilogije Johna Romerja o starem Egiptu. Za časa dolge vladavine faraona Amenhotepa III. je stari Egipt doživel enega viškov svoje civilizacije, njegova doba pa se odlikuje tudi po izjemnih stvaritvah arhitekture, kiparstva in slikarstva. Avtor ene najobširnejših zgodovin starega Egipta novejšega časa je svojo pozornost v največji meri namenil prav arheološkim pričevanjem in jim v svoji navdihnjeni podobi te veličastne kulture posvetil največ pozornosti. V tem se razlikuje od številnih predhodnikov, ki so večino svojih pregledov zasnovali na pisnih ostankih te dobe. Tudi John Romer jih ni zanemaril, zakaj je izbral takšen pristop, pa je podrobneje razložil v svojem uvodu. Njegove pozornosti niso bili deležni le znameniti spomeniki tega časa, ampak tudi predmeti vsakodnevne uporabe, vse tisto, kar je bilo v večini zgodovinskih pregledov doslej zanemarjeno. V tem pogledu zadnja poglavja še posebej izstopajo. V nekem smislu gre torej za zgodovino staroegipčanske civilizacije, ki je z novo razsežnostjo popolnejša in do njenih starodavnih prebivalcev pravičnejša. Druga velika novost njegovega pregleda pa je »obračun« s tradicionalnimi pogledi egiptologov, kar je izzvalo številne razprave, kar je bil še eden izmed avtorjevih namenov.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze VII–IX.
Prevedla: Barbara Šega Čeh
Ovidijeve Metamorfoze, ena temeljnih mojstrovin antične poezije, so neusahljiv vir mitoloških motivov, alegorij in personifikacij, iz katerega se napajajo ne le antična, ampak tudi vsa poznejša svetovna literatura pa tudi filozofija in upodabljajoča umetnost.
Pesnik v dvanajst tisoč verzih, zbranih v petnajstih knjigah, opeva okrog dvesto trideset mitoloških preobrazb. Začnejo se s spreminjanjem neurejenega kaosa v urejeni kozmos, končajo pa z apoteozo Julija Cezarja; prelivajo se druga v drugo, se prepletajo in upodabljajo preoblikovanje živega v živo in živega v mrtvo v razsežnosti med zemljo in vesoljem. Antični bogovi, ki so sužnji povsem običajnih človeških strasti in zablod, se že od stvarjenja sveta poigravajo z nižjimi božanstvi in z nemočnimi smrtniki ter uveljavljajo svoj brezprizivni božanski prav. Vsemogočni nebeščani, ki se na zemlji pojavljajo kar v človeški preobleki, jih preoblikujejo po mili volji in jih kaznujejo celo za svoje lastne moralne prestopke.
Tretja triada se začne s pohodom Argonavtov in nadaljuje z ljubeznijo med junakom Jazonom in čarovnico Medejo, ki se nato sprevrže v sovraštvo in tragedijo. Izbruhu kuge na otoku Ajgini sledi rojstvo novega ljudstva, nastalega iz mravelj, Atenec Kefal pa nehote smrtno rani ljubljeno Prokrido. Kraljična Skila se zaljubi v sovražnega kretskega kralja Minosa in izda očeta ter domovino. Tezej v kretskem labirintu ubije Minotavra in nehvaležno zapusti Ariadno, Dedal izgubi sina Ikara, lov na kalidonskega merjasca pa se konča z Meleagrovo smrtjo. Gostoljubna siromaka Filemon in Bavkida se spremenita v drevesi, bogoskrunskega Erizihtona doleti pravična kazen, Herkula pa kruta smrt pred apoteozo. Biblida umre od ljubezni do brata Kavna in Ifis v moški podobi dočaka ljubezen z Janto.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Slovenska filozofska misel
Anton Žvan: Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu
Uredil in spremno besedo napisal: Valentin Kalan
Knjiga prinaša besedilo disertacije Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu. Disertacija ima dva zvezka. Prvi zvezek je disertacija z naslovom »Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu«, ki jo je Anton Žvan, kot asistent za sodobno filozofijo, leta 1972 predložil Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete. Aprila 1973 je štiričlanska komisija sprejela sklep, da je disertacijo »treba vrniti v popravo«. Od komisije zahtevano popravo je Žvan predložil leta 1977 z naslovom »Peto poglavje: Poprava in kritika«, ki po kandidatovi opombi predstavlja dodatno poglavje h glavnemu delu teze. Delo je napisano v izbranem jeziku in ob stalnem tematiziranju Kantovih in Husserlovih del. To so Kantove Kritika čistega uma, Prolegomena in Kritika praktičnega uma ter Husserlove Kartezijanske meditacije, Ideje k neki čisti fenomenologiji in fenomenološki filozofiji ter Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija. Prav ta dela – izjema so Kantova Prolegomena – so bila prevedena šele v času po sprejetju Žvanove teze.
Teza dr. Antona Žvana ni pisana le kot šolska filozofija, temveč tudi kot filozofija v svetovnem smislu. V razjasnjevanja so vključena mnoga opažanja, ki jih je avtor na različne načine obravnaval v svojih predavanjih in seminarjih. V knjigo so vpletene razlage vodilnih besed in pojmov novoveške filozofije in njihove določitve pri Kantu in Husserlu.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Knezova knjižnica
Andrej Capuder: Nedokončani spisi
Esejistična zbirka Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov. Oba razdelka, ki sta uzrla luč v Nedokončanih spisih, sta hkrati zaključena in ne: dovršena v jasnosti misli in odprta za nadaljnje razmišljanje. »Eseji o Božanski komediji«, ki so kot ločene celote sicer zaključeni, ostajajo nedokončana zbirka trinajstih razmišljanj na teme, med katerimi jih je pet vzetih iz »Pekla«, tri iz »Vic«, tri pa so bolj ali manj povezane z »Rajem«. Manj tematska sta prvi esej o večplastni vlogi pesnika, preroka in politika, ter zadnji spis, v katerem ob preletu čez vse tri speve beremo o usmiljenju v Božanski komediji. »Esejem o Božanski komediji« sledi »Breviarij«, ki je sam po sebi neskončno delo – delo življenja in pisanja človeka, ki mu je smrt pretrgala oboje. Je nič več in nič manj kot ogledovanje samega sebe in sveta v duhovnem zrcalu, v katerem se avtorjevi uvidi včasih izkristalizirajo v jasno, izbrušeno sentenco, včasih pa zgolj zaplahutajo kot asociacija ali namig (ainigma), ki mu sledi, če mu moreš. »Breviarij« je njegova askesis, njegova preža. V njem se vrača k izhodišču, vzpostavlja svoj center, išče in ohranja odnos s Celoto in kot veliki Strelec nenehno napenja lok – ki je hkrati puščica – svoje biti.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo naše drage članice in nam dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičina novinarska konferenca
Sreda, 10. 12., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na zadnji letošnji novinarski konferenci bomo predstavili nove knjige Slovenske matice: Dnevniške zapise Alojza Rebule, ki jih je prepisala in z opombami opremila Tanja Rebula, spremne besede pa so napisali akad. prof. dr. Milček Komelj, prof. dr. Edvard Kovač in Igor Tuta, nov roman Nataše Konc Lorenzutti v zbirki Knezova knjižnica z naslovom Vse je postalo plamen o akademski kiparki Lizi Hribar (1913–1996), prevod pesniške zbirke črnogorskega pesnika Pavleta Goranovića Cinober, ki ga je za Matičino zbirko Prevodi iz svetovne književnosti pripravil Uroš Zupan, prvi zvezek Razprave o človeškem razumu Johna Locka, eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli, ki ga je prevedel prof. dr. Božidar Kante, ter 19. zvezek Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki so ga pripravili uredniki akad. prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar in ki ponovno prinaša dvanajst prispevkov različnih avtorjev in avtoric, ki jih bo predstavila Zarika Snoj Verbovšek, v imenu Krke, generalne pokroviteljice zbornika, pa bo zbrane nagovorila tudi Elvira Medved. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matica pod zvezdami
Torek, 23. 12., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Zaključek filozofskega natečaja za mlade s slavnostno razglasitvijo nagrajencev in podelitvijo nagrad
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že peto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2025, ko Slovenska matica slavi 161 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje smo ob slavju naše ustanovitve, 4. februarja 2025, razpisali dva natečaja, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje. Natečaj za najboljši filozofski esej smo razpisali v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je bila Jezim se in odpuščam.
Ob zaključku filozofskega natečaja za mlade s slavnostno razglasitvijo nagrajencev in podelitvijo nagrad prirejamo pogovorni večer v okviru cikla Matica pod zvezdami. Po pozdravnih besedah predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča in vodje Službe za odnose z javnostmi Krka Elvire Medved bo potekal pogovor s filozofinjo mag. Katarino Majerhold, prevajalko knjige Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje (Slovenska matica 2024), ki ga bo vodila doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice.
Sledila bo slovesna podelitev plaket in nagrad nagrajenkam in nagrajencu filozofskega natečaja, Evi Vogrinec, Aneju Okornu, Zoji Ivančič in Zarji Pančur, katerih besedila je izbrala tričlanska žirija v sestavi prof. dr. Edvard Kovač (predsednik), doc. dr. Sonja Weiss in mag. Katarina Majerhold.
Generalna pokroviteljica natečajev Slovenske matice za mlade je Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Slovensko filozofsko društvo.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Ponedeljek, 8. 12., ob 11. uri
Rudarsko-geološko-naftni fakultet, Univerza v Zagrebu, Pierottijeva ul. 6, Zagreb, Hrvaška
Prof. dr. Timotej Verbovšek: Erozija fliša na Obali
Slovensko obalo večinoma sestavlja fliš, tj. menjavanje plasti mehkejših laporovcev in trših peščenjakov, vmes pa se redkeje pojavljajo tudi debele apnenčaste plasti. Obala je na več mestih strma, klifi so podvrženi delovanju več dejavnikov: tako morskim valovom in plimovanju, padavinam, vetru, različni izpostavljenosti soncu ter temperaturnim razlikam. Zaradi vseh teh vplivnih faktorjev in strmih pobočij deluje erozija na kamnine dokaj hitro, posledično pa so pobočja nevarna za ljudi zaradi proženja skal in kamenja, ki z veliko hitrostjo pada na obalo. Pojavljajo se tudi podori, eden večjih je bil leta 2020 v Mesečevem zalivu v Strunjanu. Klifi se umikajo v notranjost, zato so leta 2021 morali sanirati pobočje pod piranskim župniščem, saj je bila stavba že spodkopana in delno »v zraku« zaradi erozije. Da bi bolje razumeli dejavnike, ki vplivajo na spremembe klifov, in tudi osveščali obiskovalce, ki se sprehajajo po obali in se poleti pod klifi sončijo, od leta 2020 dalje v sklopu raziskovalnega projekta merimo spremembe klifov na izbranih odsekih obale, predvsem na območju krajinskih parkov Strunjan in Debeli rtič, z več metodami – z geološkim kartiranjem in meritvami razpok, z geodetsko spremljavo sprememb površja s terestričnim laserskim skenerjem (TLS) in s fotogrametrijo (s pomočjo serije posnetkov iz brezpilotnega letalnika oz. drona). Še ne zadosti analiziran vpliv erozije, ki ga obenem preučujemo, je tudi spodjedanje trših plasti peščenjakov, ki se odlomijo, ko nastane pod njimi dovolj velika spodjeda v mehkejših laporovcih. V predavanju bodo predstavljeni geološke nevarnosti obalnih klifov, metode dela in rezultati meritev, pa tudi informacije, kje dobiti več podatkov o tej problematiki.
Izvedbo predavanja je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 16. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Andreja Gomboc: Spreminjajoče se nočno nebo
Zvezdnato nočno nebo so stoletja dolgo imeli za večno in nespremenljivo. Sodobni teleskopi in sateliti s širokim zornim poljem pa nam razkrivajo drugačno sliko: opazujejo lahko ogromna območja neba in odkrivajo številne kratkotrajne svetlobne pojave, ki bi jih preprosto lahko opisali kot »nove, kratkoživeče zvezde«. Strokovno jim pravimo astrofizikalni tranzienti. Mednje sodijo eksplozije supernov, plimska raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, izbruhi sevanja gama in drugi pojavi. Observatorij Vera Rubin v Čilu bo v začetku prihodnjega leta pričel desetletni pregled neba Legacy Survey of Space and Time (krajše Rubin LSST). Vsako noč bo zaznal milijone tranzientov znanih vrst, hkrati pa bo morda razkril tudi povsem nove, doslej še neznane pojave.
V predavanju bomo podrobneje obravnavali plimska raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj: zakaj so zanimiva za širšo astrofiziko, kakšno je trenutno teoretično razumevanje teh dogodkov, katere odgovore in izzive ponujajo opazovanja ter kaj pričakujemo od pregleda neba Rubin LSST. Predstavili bomo tudi sodelovanje Slovenije pri projektu Rubin LSST.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Ponedeljek, 8. 12., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze za 2026
Predstavili bomo poljudno-znanstveni zbornik Koroški koledar 2026 (urednica Klasja Kovačič), letošnjo številko revije Rastje 19 (urednik Aljaž Pestotnik) in knjigo za otroke Hiša z odprtimi vrati / Das Haus mit der offenen Tür avtorice Nadje Pörtsch. Obiskovalcem bosta dodatno na voljo tudi knjiga Marjana Sturma Identiteta brez sovražnika ter vrečka s pesmarico, CD-jem in majico koroške glasbene skupine Bališ.
Dogodek soorganizirajo Slovenska prosvetna zveza, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 17. 12., ob 16. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Modra preja. Nordijska hvalnica pletenju
Modra preja nagrajene romanopiske Karin Erlandsson je navdihujoča hvalnica ustvarjalnosti, pripoved o tem, kako pletenje vpliva na tiste, ki pletejo, na njihove bližnje ter na svet okoli njih. Je tudi knjiga o pletenju skozi čas, o vzorcih, pa tudi o tem, da ritmični, ponavljajoči gibi pri pletenju delujejo kot meditacija: dokazano se zmanjšata srčni utrip in stres. Prikaže tudi, da pletenje nikoli ni iz mode in da je trajnostno. Na predstavitvi bodo sodelovali Maja Jug Hartman, glavna urednica Založbe Hart, in Iva Klemenčič, prevajalka sodobne nordijske književnosti, ki bosta predstavili knjigo avtorice Karin Erlandsson ter izzive prevajanja in pletenja besed, Urša Draž, oblikovalka pletenin, ki bo dogodek obogatila z domišljijo in izkušnjami prepletanja niti, ter prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, ki bo osvetlil učinke pletenja z nevroznanstvenega vidika. Vabljeni, da pridete v svojem najljubšem puloverju, oviti v šal ali pokriti s pleteno kapo.
Dogodek organizira založba Hart.
Matičina čezmejna gostovanja
Četrtek, 11. 12., ob 19. uri
Dvorana Frančiškanskega samostana Kostanjevica (Kapela), Škrabčeva ulica 1, Nova Gorica
Predstavitev knjige Dnevniški zapisi Alojza Rebule
V okviru Goriških večerov bodo o knjigi Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954), ki je v začetku novembra izšla pri Slovenski matici, spregovorili prof. dr. Edvard Kovač, akademik prof. dr. Milček Komelj in dr. Tanja Rebula. Pogovor z njimi bo vodila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata VSO Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO Severna Primorska) in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičin posvet
Petek, 12. 12., ob 10.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Posvet Slovenska zamejska književnost v knjižnih programih slovenskih založb v Republiki Sloveniji
Posvet o prisotnosti slovenske zamejske književnosti v slovenskem matičnem prostoru se bo po pozdravnem nagovoru tajnice-urednice Slovenske matice dr. Ignacije Fridl Jarc začel z uvodnim znanstvenim predavanjem prof. dr. Urške Perenič o slovenskih avtorjih in slovenskem založništvu v Italiji z naslovom Literatura in kulturne ustanove v slovenskem “predmejstvu” s posebnim ozirom na Trst. V nadaljevanju posveta bodo o slovenskih zamejskih književnikih v programih različnih slovenskih založb v Republiki Sloveniji v svojih prispevkih spregovorili uredniki: Aleš Šteger za založbo Beletrina, Zdravko Duša za Cankarjevo založbo, Orlando Uršič za založbo Litera, Nela Malečkar za založbo Mladinska knjiga in dr. Ignacija Fridl Jarc za Slovensko matico. Posvet bomo sklenili z razpravo o težavah pri vključevanju slovenskih zamejskih avtorjev v knjižne programe založb v Republiki Sloveniji, predlogih za izboljšanje stanja ter načrtih v prihodnje.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sodelovanje z Maticami
Ponedeljek, 8. 12., ob 14. uri
Matica hrvatska, Matice hrvatske 2, Strossmayerov trg 4, Zagreb, Hrvaška
Izročitev knjižnega daru Matici hrvaški
V zahvalo za dosedanje odlično sodelovanje Slovenske matice z Matico hrvaško in z željo po nadaljnjih skupnih projektih bo pomočnica tajnice-urednice Zarika Snoj Verbovšek predsedniku Matice hrvaške, dr. Damirju Zoriću, izročila knjižni dar novejših izdanih del Slovenske matice.
Izvedbo projekta je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Drugo
Ponedeljek, 8. 12., ob 17.30
Galerija Kreativnega centra Breg, Breg 9a, Majšperk
Izobraževalno-družabni dogodek: predavanje s predstavitvijo knjige Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih
Predavanje s predstavitvijo knjige Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih bo vodila doc. dr. Tina Bregant, avtorica knjige, ki je v letu 2024 izšla pri Slovenski matici in bila v letu 2025 že ponatisnjena. Ob druženju bo tudi priložnost za ogled aktualne razstave Fragmenti preobrazbe.
Dogodek je odprte narave in ga organizira Občina Majšperk.
Izvedbo projekta je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na YT.