JANUARSKI UVODNIK
Začetek leta 2026 je zasijal v snežni belini in nas simbolno popeljal k iskanju novih poti, utiranju še nikoli prehojenih gazi in k zabrisovanju tistih sledi, ki nas v preteklosti niso pripeljale do želenih ciljev. Na Slovenski matici je zadnji mesec iztekajočega se leta potekal v pripravi delovnega programa, usklajevanju podrobnosti in skrbni analizi, kaj vse nam bo vedno bolj težavno finančno stanje, ki je posledica nenačrtovanih dvigov stroškov, med njimi zlasti stroškov dela, avtorskih honorarjev in obratovalnih stroškov, sploh dovoljevalo. To dejstvo je toliko bolj boleče, ker bi si po uspešni prenovi naše dvorane srčno želeli nadaljevati z obnovo svojih stavb in v pritličju čim prej odpreti tudi lastno knjigarno-kavarno.
Denar pa žal ne vlada le našim investicijskim načrtom, ampak vedno bolj tudi slovenski knjigi in kulturi. Prostor za predstavitev knjižnih del v slovenskih medijih se vsako desetletje opazno skrči, slovenske kulturne vsebine pa izpodrivajo populizmi iz sveta, ki imajo s kulturo skupno le to, da ji pod nazivom popularna kultura kradejo njeno ime. Radio Ognjišče ukine oddajo o knjigah in vsi molčimo. Slovenske založbe druga za drugo bredejo v finančne težave, pa tisti, ki niso bili nikoli prisiljeni zaslužiti na trgu niti evra, kvečjemu natresejo kakšno krilatico, kako slabo in neracionalno so poslovali. Nihče v javnosti ne bije plati zvona ob tem, da je Slovenska matica še pred dvajsetimi leti zlahka prodala 2000 izvodov enega knjižnega naslova filozofskih klasikov, zdaj pa je velik uspeh, kadar jih proda 200. Sporočilo, da nihče več ne bere knjig v slovenskem jeziku, bi v zdravorazumskem narodnem telesu moralo sprožiti vse alarme, da bo izgubilo svoje možgane, svojo glavo naroda. Je komu med nami mar? Je kdo kaj storil za to, da bi Kongresni trg, kjer domujejo osrednje slovenske kulturne in izobraževalne ustanove, osvobodili hrupnih koncertov, ob katerih se tresejo šipe na naših stavbah, in bi namesto komikov, ki svoje krilatice, polne kletvic, na glas stresajo v eksjugoslovanskih jezikih, obiskovalce raje bučno vabili na prireditve v Slovensko filharmonijo, Akademijo za glasbo, na sedež Univerze v Ljubljani ali na Slovensko matico.
Težko je zidati nove knjižne in delovne upe na tako negotovih temeljih. A morda je prav zato toliko bolj pomembno, da se v letu 2026 posvetimo predvsem mladim, njihovi duhovni rasti in prebujanju slovenstva v njih. Načrtujemo nov projekt Oko in uho za slovenščino, s katerim nameravamo pri osnovnošolcih in srednješolcih razvijati občutek in odgovornost za javno rabo slovenskega jezika. V letu 2026 bi radi začeli z izdajanjem Mlade knjižnice, v kateri bomo objavljali strokovna in leposlovna dela mladih avtorjev, ki na knjižno prizorišče šele vstopajo. Prav tako pa smo se – glede na lansko leto – že uspeli dogovoriti za večje število literarnih delavnic s pisateljico Ksenijo Majcen na osnovnih šolah in predavanj o Cankarjevem romanu Na klancu na slovenskih gimnazijah.
Knjižni program Slovenske matice za leto 2026 zajema čisto vsa področja človekovega vedenja in ustvarjanja. Zajeta so vsa tri področja slovenske znanosti: humanistika, družboslovje in naravoslovje, na področju leposlovja so predvidene izdaje vseh literarnih vrst, od poezije (Cvetka Bevc) prek proze (Mario Vargas Llosa) do dramatike (Molière) ter zelo različnih literarnih zvrsti, od esejistike (Aleš Šteger) do memoaristike. Zaradi vsebinske širine in žanrske raznolikosti lahko knjižni načrt Slovenske matice upravičeno vsako leto označimo za enega najbolj celovitih založniških programov na Slovenskem. V založniškem programu Slovenske matice bodo tudi v letu 2026 prevladovala izvirna slovenska književna dela, prevodna literatura pa je osredotočena na Matičine že desetletja uveljavljene temeljne zbirke s področja filozofije (Filozofska knjižnica), proze (Prevodi iz svetovne književnosti) in dramatike (Vezana beseda). V njih načrtujemo izdajo svetovnih klasikov – letos bodo izšli 2. del Lockove Razprave o človeškem razumu, prevod dveh spisov Giordana Bruna, roman Nobelovega nagrajenca Llose in igra večnega komediografa Molièra. Veselimo se tudi izida Zgodovine Poljske, ki jo prevaja Matej Venier. Z izdajo dela prof. dr. Tomaža Zwittra Od daljnogleda do klimatskih sprememb želimo oživiti zbirko Naravoslovna knjižnica, ki je po štirih uspešnih zvezkih po osamosvojitvi Slovenije zamrla. Poleg izvirnih slovenskih naravoslovnih knjižnih besedil načrtujemo tudi izdajo literarnozgodovinske razprave člana Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Boštjana M. Turka o Prešernovem Krstu pri Savici in študijo o prazničnih šegah Pomurja Jelke Pšajd. Še prav posebej pa smo ponosni, da smo za knjižni program v letu 2026 uspeli posthumno pridobiti rokopise Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo Jožeta Snoja, hvaležni smo dedičem, da so dve njegovi še neobjavljeni besedili za otroke zaupali prav nam.
Obenem bomo z izdajami knjig letos počastili tudi 100-letnico častnega in zaslužnega člana Slovenske matice, zgodovinarja prof. dr. Ignacija Vojeta ter 80-letnici Matičinega avtorja prof. dr. Dimitrija Rupla in Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo, prevajalca Aleša Bergerja. Poseben sklop naših založniških načrtov pa predstavlja revija Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki jo urejajo akademik prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar, pa tudi zborniki v zbirki Odstiranja, ki jo ureja predsednik dr. Aleš Gabrič. Zelo pomembno je, da razprave, ki nastajajo na naših odmevnih simpozijih, doživijo tiskano knjižno izdajo. To ni samo poklon in spomin na velike Slovence in dogodke na naših tleh, ampak predvsem poslanstvo Slovenske matice, da v času vdora angleščine v slovensko znanstveno sfero ohranja in razvija slovensko znanstveno in strokovno terminologijo. Če jo bomo zanemarili, ne bomo mogli več govoriti o jezikovni suverenosti slovenščine in svojega naroda. Načrtovani založniški program Slovenske matice za leto 2026 ima domoljuben, narodotvoren in državotvoren pomen, saj je usmerjen h krepitvi knjižne slovenščine, raziskovanju slovenstva, ohranjanju slovenske narodne in kulturne identitete, razvijanju slovenske znanstvene terminologije in posameznih raziskovalnih disciplin na področju slovenske znanosti.
Prepričani smo, da bo med tako izjemnimi avtorji in deli vsakdo znova prižgal iskrico bralnega žara v sebi.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
John Romer: Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije III
Prevedel: Uroš Gabrijelčič
Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije je tretji del obsežne trilogije Johna Romerja o starem Egiptu. Za časa dolge vladavine faraona Amenhotepa III. je stari Egipt doživel enega viškov svoje civilizacije, njegova doba pa se odlikuje tudi po izjemnih stvaritvah arhitekture, kiparstva in slikarstva. Avtor ene najobširnejših zgodovin starega Egipta novejšega časa je svojo pozornost v največji meri namenil prav arheološkim pričevanjem in jim v svoji navdihnjeni podobi te veličastne kulture posvetil največ pozornosti. V tem se razlikuje od številnih predhodnikov, ki so večino svojih pregledov zasnovali na pisnih ostankih te dobe. Tudi John Romer jih ni zanemaril, zakaj je izbral takšen pristop, pa je podrobneje razložil v svojem uvodu. Njegove pozornosti niso bili deležni le znameniti spomeniki tega časa, ampak tudi predmeti vsakodnevne uporabe, vse tisto, kar je bilo v večini zgodovinskih pregledov doslej zanemarjeno. V tem pogledu zadnja poglavja še posebej izstopajo. V nekem smislu gre torej za zgodovino staroegipčanske civilizacije, ki je z novo razsežnostjo popolnejša in do njenih starodavnih prebivalcev pravičnejša. Druga velika novost njegovega pregleda pa je »obračun« s tradicionalnimi pogledi egiptologov, kar je izzvalo številne razprave, kar je bil še eden izmed avtorjevih namenov.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze VII–IX.
Prevedla: Barbara Šega Čeh
Ovidijeve Metamorfoze, ena temeljnih mojstrovin antične poezije, so neusahljiv vir mitoloških motivov, alegorij in personifikacij, iz katerega se napajajo ne le antična, ampak tudi vsa poznejša svetovna literatura pa tudi filozofija in upodabljajoča umetnost.
Pesnik v dvanajst tisoč verzih, zbranih v petnajstih knjigah, opeva okrog dvesto trideset mitoloških preobrazb. Začnejo se s spreminjanjem neurejenega kaosa v urejeni kozmos, končajo pa z apoteozo Julija Cezarja; prelivajo se druga v drugo, se prepletajo in upodabljajo preoblikovanje živega v živo in živega v mrtvo v razsežnosti med zemljo in vesoljem. Antični bogovi, ki so sužnji povsem običajnih človeških strasti in zablod, se že od stvarjenja sveta poigravajo z nižjimi božanstvi in z nemočnimi smrtniki ter uveljavljajo svoj brezprizivni božanski prav. Vsemogočni nebeščani, ki se na zemlji pojavljajo kar v človeški preobleki, jih preoblikujejo po mili volji in jih kaznujejo celo za svoje lastne moralne prestopke.
Tretja triada se začne s pohodom Argonavtov in nadaljuje z ljubeznijo med junakom Jazonom in čarovnico Medejo, ki se nato sprevrže v sovraštvo in tragedijo. Izbruhu kuge na otoku Ajgini sledi rojstvo novega ljudstva, nastalega iz mravelj, Atenec Kefal pa nehote smrtno rani ljubljeno Prokrido. Kraljična Skila se zaljubi v sovražnega kretskega kralja Minosa in izda očeta ter domovino. Tezej v kretskem labirintu ubije Minotavra in nehvaležno zapusti Ariadno, Dedal izgubi sina Ikara, lov na kalidonskega merjasca pa se konča z Meleagrovo smrtjo. Gostoljubna siromaka Filemon in Bavkida se spremenita v drevesi, bogoskrunskega Erizihtona doleti pravična kazen, Herkula pa kruta smrt pred apoteozo. Biblida umre od ljubezni do brata Kavna in Ifis v moški podobi dočaka ljubezen z Janto.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Anton Žvan: Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu
Uredil in spremno besedo napisal: Valentin Kalan
Knjiga prinaša besedilo disertacije Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu. Disertacija ima dva zvezka. Prvi zvezek je disertacija z naslovom »Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu«, ki jo je Anton Žvan, kot asistent za sodobno filozofijo, leta 1972 predložil Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete. Aprila 1973 je štiričlanska komisija sprejela sklep, da je disertacijo »treba vrniti v popravo«. Od komisije zahtevano popravo je Žvan predložil leta 1977 z naslovom »Peto poglavje: Poprava in kritika«, ki po kandidatovi opombi predstavlja dodatno poglavje h glavnemu delu teze. Delo je napisano v izbranem jeziku in ob stalnem tematiziranju Kantovih in Husserlovih del. To so Kantove Kritika čistega uma, Prolegomena in Kritika praktičnega uma ter Husserlove Kartezijanske meditacije, Ideje k neki čisti fenomenologiji in fenomenološki filozofiji ter Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija. Prav ta dela – izjema so Kantova Prolegomena – so bila prevedena šele v času po sprejetju Žvanove teze.
Teza dr. Antona Žvana ni pisana le kot šolska filozofija, temveč tudi kot filozofija v svetovnem smislu. V razjasnjevanja so vključena mnoga opažanja, ki jih je avtor na različne načine obravnaval v svojih predavanjih in seminarjih. V knjigo so vpletene razlage vodilnih besed in pojmov novoveške filozofije in njihove določitve pri Kantu in Husserlu.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Spomini in srečanja
Jasna Blažič: Skupinski portret z očetom
Skupinski portret z očetom je presunljiv spominski zapis hčerke humanista, novinarja, esejista, urednika in disidenta Viktorja Blažiča. Jasna Blažič v soočanju z očetovo smrtjo refleksivno izrisuje njegovo življenjsko pot od zgodnjih otroških let do njegove bolezni in poslavljanja od sveta. Spominja se ga v živahnih srečevanjih in intelektualnih pogovorih s prijatelji umetniki Lojzetom Kovačičem, Pavletom Zidarjem, Danetom Zajcem, Edvardom Kocbekom in drugimi. Osrednji del spominov pa je posvečen Blažičevi aretaciji, ki je sledila njegovi objavi eseja »Ustvarjanje je svoboda« v Pahorjevi reviji Zaliv, montiranemu komunističnemu procesu in skoraj enoletnemu prestajanju zaporne kazni. Z enako odkritostjo avtorica pripoveduje tudi osebno družinsko zgodbo, v katero je za zmeraj zarezala ne povsem pojasnjena smrt Blažičevega sina in avtoričinega brata Boruta. Ob zaključku spominov ponovno objavljamo Blažičev inkriminirani esej »Ustvarjanje je svoboda«. Čeprav je bil prvič natisnjen leta 1975/76, ga lahko tudi čez pol stoletja beremo kot poglobljeno analizo duhovnega profila slovenstva in poziv Slovencem, da bi zmogli doumeti, kaj je to resnična osebna in narodna svoboda.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Knezova knjižnica
Andrej Capuder: Nedokončani spisi
Esejistična zbirka Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov. Oba razdelka, ki sta uzrla luč v Nedokončanih spisih, sta hkrati zaključena in ne: dovršena v jasnosti misli in odprta za nadaljnje razmišljanje. »Eseji o Božanski komediji«, ki so kot ločene celote sicer zaključeni, ostajajo nedokončana zbirka trinajstih razmišljanj na teme, med katerimi jih je pet vzetih iz »Pekla«, tri iz »Vic«, tri pa so bolj ali manj povezane z »Rajem«. Manj tematska sta prvi esej o večplastni vlogi pesnika, preroka in politika, ter zadnji spis, v katerem ob preletu čez vse tri speve beremo o usmiljenju v Božanski komediji. »Esejem o Božanski komediji« sledi »Breviarij«, ki je sam po sebi neskončno delo – delo življenja in pisanja človeka, ki mu je smrt pretrgala oboje. Je nič več in nič manj kot ogledovanje samega sebe in sveta v duhovnem zrcalu, v katerem se avtorjevi uvidi včasih izkristalizirajo v jasno, izbrušeno sentenco, včasih pa zgolj zaplahutajo kot asociacija ali namig (ainigma), ki mu sledi, če mu moreš. »Breviarij« je njegova askesis, njegova preža. V njem se vrača k izhodišču, vzpostavlja svoj center, išče in ohranja odnos s Celoto in kot veliki Strelec nenehno napenja lok – ki je hkrati puščica – svoje biti.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svoje drage članice in dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2024, letnik XLI
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2024 vsebuje uvodna nagovora predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča in predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ter slaprof. dr. Milčka Komelja na Slavnostni akademiji ob 160-letnici Slovenske matice, ko so predsedniki Slovaške, Hrvaške, Srbske in Črnogorske matice s Slovensko matico oblikovali tudi predlog skupne izjave o jeziku. Sledijo poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem natečaju za dijake in študente ter natečaju za najboljšo pesem o domovini Sloveniji za osnovnošolce) in nagrajeni prispevki natečajev. Objavljeni so tudi prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija o Lojzetu Dolinarju in Momiru Korunoviću, nato pa številni podatki o delu društva v letu 2024, ki so predstavljeni v zapisnikih zbora članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2024 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2024, ki ju je pripravila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svojih dragih članic in članov, ki so se v letu 2024 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matica pod zvezdami
Četrtek, 8. 1., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev romana Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen
Novo delo Nataše Konc Lorenzutti, ki je pravkar izšlo v Matičini zbirki Knezova knjižnica, je roman o akademski kiparki Lizi Hribar (1913–1996). Presunljivo zgodbo o zapletenem času po drugi svetovni vojni, samoti, umetnosti in prijateljstvu na preizkušnji bosta v pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc predstavili pisateljica Nataša Konc Lorenzutti in Angelika Hribar, hčerka Lize Hribar. Odlomke iz romana bo brala Lucija Lorenzutti.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 15. 1., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev 19. zvezka Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike
Ob izidu 19. zvezka Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki ga je Slovenska matica začela izdajati leta 1971, nato pa ga v letu 2023 po dvajsetih letih ponovno obudila, bodo vsebino nove številke podrobneje predstavili uredniki zbornika, akad. prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar, osrednji del dogodka pa bo namenjen predstavitvi Marka Balažiča, enega izmed avtorjev prispevkov, ki se ukvarja z vzrejanjem sviloprejk in svilarstvom. Marko Balažič bo nastopil s predavanjem z naslovom Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem v 19. stoletju. Spregovoril bo o svili, ki velja za enega najdragocenejših materialov in se pridobiva iz kokonov nočnega metulja sviloprejke, katerega gosenice se hranijo z listi bele murve. Predstavil bo tudi svilogojstvo, ki se je na območje sedanje Slovenije iz nekdanje Beneške republike razširilo v 16. stoletju. Najprej in najbolj se je razbohotilo na Goriškem, pozneje tudi na Kranjskem in Štajerskem. Višek je doživelo sredi 19. stoletja, potem pa so ga v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prizadele bolezni sviloprejk. Avtor bo omenil tudi vodilne posameznike in objave, pomembne za razvoj te pri nas skorajda že povsem zamrle in pozabljene dejavnosti. Dogodek bo moderirala urednica pri založbi Zarika Snoj Verbovšek.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 16. 1., ob 9. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Slovenske matice in njene 160-letne zgodovine dijakinjam in dijakom Gimnazije Celje
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo dijakinjam in dijakom Gimnazije Celje predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 16. 1., ob 12. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Slovenske matice in njene 160-letne zgodovine dijakinjam in dijakom Gimnazije Celje
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo dijakinjam in dijakom Gimnazije Celje predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 20. 1., ob 8. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Gimnazije Jožeta Plečnika
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo za dijakinje in dijake četrtih letnikov Gimnazije Celje pripravila predavanje Ivan Cankar, Na klancu in Slovenska matica ter jim predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 20. 1., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev prevodov Livijevega dela Od ustanovitve mesta
Slovenska matica že od leta 2022 izdaja prevode obsežnega dela Od ustanovitve mesta rimskega zgodovinarja Tita Livija. V letu 2022 je izšel prvi zvezek v prevodu prof. dr. Primoža Simonitija, v letu 2023 drugi zvezek v prevodu izr. prof. dr. Aleša Mavra in v letu 2025 tretji zvezek v prevodu izr. prof. dr. Mateja Hriberška. Prevajanje se bo v naslednjih letih nadaljevalo, ob izidu tretjega zvezka pa bodo Matičin večletni zahtevni prevajalski projekt v pogovoru s tajnico-urednico doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc predstavili urednik izr. prof. dr. David Movrin ter prevajalca izr. prof. dr. Matej Hriberšek in doc. dr. Milan Lovenjak, ki pravkar prevaja četrti zvezek.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 21. 1., ob 11.45
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Gimnazije Jožeta Plečnika
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo za dijakinje in dijake četrtih letnikov Gimnazije Celje pripravila predavanje Ivan Cankar, Na klancu in Slovenska matica ter jim predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Ponedeljek, 26. 1., ob 8. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Gimnazije Jožeta Plečnika
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo za dijakinje in dijake četrtih letnikov Gimnazije Celje pripravila predavanje Ivan Cankar, Na klancu in Slovenska matica ter jim predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 29. 1., ob 8. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Šolskega centra Kranj
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo za dijakinje in dijake četrtih letnikov Šolskega centra Kranj pripravila predavanje Ivan Cankar, Na klancu in Slovenska matica ter jim predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 13. 1., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Igor Mekjavič: Kako bomo na poti na Mars ostali zdravi
V Sloveniji smo v zadnjega četrt stoletja postavili temelj raziskav na področju vesoljske fiziologije in medicine. Z rezultati interdiscplinarnih raziskav smo oblikovali postopek adaptacije fizioloških sistemov na simulirano breztežnost. O vplivu hipoksije, ki bo v bodočih vesoljskih habitatih, na adaptacijo človeka, je bilo že organizirano predavanje na Slovenski matici leta 2017. Pred petimi leti je Planiški laboratorij Instituta Jožef Stefan pridobil status Esinega referenčnega centra (European Space Agency ground-based research facility). Dobil je nalogo, da raziskave usmeri v preprečevanje adaptacije fizioloških sistemov na breztežnost, saj le-ta lahko škodljivo vpliva na človekovo telo že med potovanjem, še posebej pa ob povratku na Zemljo. Prva strategija, ki so jo slovenski raziskovalci ovrednotili, je povezana z idejo Hermana Potočnika Noordunga, inženirja z začetka prejšnjega stoletja, ki je naše gore list. V svoji vizionarski knjigi je prikazal načrt za vesoljsko postajo, ki bi z vrtenjem ustvarila zemeljsko težnost in s tem preprečila negativne učinke breztežnosti na astronavte. Razmišljal je celo o napravah, ki bi preprečile izgubo mišične moči. V okviru številnih raziskav s sodelavci z različnih področij raziskovanja sedaj raziskujejo, kako umetna težnost (kot si jo je zamišljal Potočnik) brez telesne vadbe in v kombinaciji z njo vpliva na preprečevanje izgube mišične in kostne mase in na popuščanje srčno-žilnega sistema. Dobljeni rezultati ne bodo uporabni le za astronavte, ampak tudi za nas, tukaj živeče zemljane, ki smo zaradi bolezni ali zaradi naravnega procesa staranja podvrženi podobnim spremembam svojih fizioloških sistemov kot ljudje v breztežnosti. Ob skorajšnji stoletnici izida Potočnikove knjige smo ponosni, da lahko oznanimo pomen njegovih idej.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 21. 1., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Branko Klun: Vračanje religije v sodobni francoski fenomenologiji
Pred več kot tremi desetletji je Dominique Janicaud objavil znano knjigo, v kateri kritizira tako imenovani »teološki obrat« v francoski fenomenologiji. Šlo naj bi za neupravičen vdor religioznih in teoloških tem na področje fenomenološke filozofije, kot sta jo zasnovala njena poglavitna predstavnika Husserl in Heidegger. Ob tem se je pojavilo tudi širše vprašanje odnosa med filozofijo in religijo, potem ko se je od razsvetljenstva dalje razširilo prepričanje, da mora biti filozofija »sekularna« in kritična do fenomena religije. Predavatelj se bo posvetil razmisleku, ali imamo v sodobni francoski fenomenologiji oz. pri avtorjih, kot so Levinas, Henry in Marion, res opravka z neupravičeno »kolonizacijo« filozofije s strani religije, ali pa so »fenomeni« tisti, ki razodevajo svojo presežnost in zahtevajo, da klasična fenomenologija oz. filozofija razširi svoj pristop do njihovega spoznanja ter da kritično premisli dosedanje ločnice, ki so veljale med filozofijo in religijo. Posebna pozornost bo posvečena misli Jeana-Luca Mariona in njegovemu razumevanju odnosa med fenomenološkim izkustvom stvarnosti in možnostjo religioznega razodetja.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Filozofski odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina knjižna potovanja
Petek, 23. 1., ob 17.30
Kulturni dom Kropa, Kropa 3, Kropa
Predstavitev romana Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen
Novo delo Nataše Konc Lorenzutti, ki je pravkar izšlo v Matičini zbirki Knezova knjižnica, je roman o akademski kiparki Lizi Hribar (1913–1996). Presunljivo zgodbo o zapletenem času po drugi svetovni vojni, samoti, umetnosti in prijateljstvu na preizkušnji bosta v pogovoru z urednico knjige Zariko Snoj Verbovšek predstavili pisateljica Nataša Konc Lorenzutti in Angelika Hribar, hčerka Lize Hribar. Liza Hribar je bila v preteklosti kar močno povezana s Kropo, saj so ji tudi Kroparji, kljub družbeni izolaciji in obsodbi, v najtežjih trenutkih pomagali preživeti. Med izdelki, ki so jih naročili, so bile leta 1947 tudi jaslice za podružnično cerkev Matere Božje, pri Kapelci, kot rečejo domačini. Po predstavitvi bo sledil tudi ogled Lizinih jaslic.
Dogodek soorganizirata Kulturno društvo Kropa in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 27. 1., ob 8.30
OŠ Hajdina, Spodnja Hajdina 24, Ptuj
Srečanje s pisateljico Ksenijo Majcen in literarne delavnice za 4., 5. in 6. razrede
Na kulturnem dnevu za učenke in učence 4., 5. in 6. razredov, ki ga bosta vodili tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in pomočnica tajnice-urednice Zarika Snoj Verbovšek, bodo osnovnošolke in osnovnošolci spoznali utrinke iz 160-letne zgodovine Slovenske matice ter njene poglavitne današnje aktivnosti, Ksenija Majcen, pisateljica mladinskega avtobiografskega romana Pobeg brez meja, ki je izšel pri Slovenski matici, pa jim bo predstavila zgodovinsko ozadje svojega bivanja v Vzhodni Nemčiji v 70-ih letih prejšnjega stoletja ter zanimive podrobnosti iz družinskega življenja v Berlinu, ki ga opisuje v svojem literarnem delu. Sledila bo ustvarjalna delavnica, na kateri se bodo otroci preizkusili kot pisci ali pripovedovalci ter tudi kot novinarji, saj si bodo zamislili lastno (literarno) pustolovščino, nazadnje pa tudi sami intervjuvali pisateljico.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata OŠ Hajdina in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 29. 1., ob 10.45
Prva gimnazija Maribor, Trg generala Maistra 1, Maribor
Predstavitev III. zvezka Tita Livija Od ustanovitve mesta
Slovenska matica že od leta 2022 izdaja prevode obsežnega dela Od ustanovitve mesta rimskega zgodovinarja Tita Livija. V letu 2022 je izšel prvi zvezek v prevodu prof. dr. Primoža Simonitija, v letu 2023 drugi zvezek v prevodu izr. prof. dr. Aleša Mavra in v letu 2025 tretji zvezek v prevodu izr. prof. dr. Mateja Hriberška. Prevajanje se bo v naslednjih letih nadaljevalo, ob izidu tretjega zvezka pa bo Matičin večletni zahtevni prevajalski projekt in Livijevo zgodovino predstavil izr. prof. dr. Matej Hriberšek.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Prva gimnazija Maribor in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na ikono: