FEBRUARSKI UVODNIK
V februarju častimo Franceta Prešerna, ki je s svojo poezijo slovenski jezik in literaturo povzdignil v vrhove evropske kulture in umetnosti. Podeljujemo nagrade v njegovem imenu, po njem poimenujemo svoj državni kulturni praznik. A kultura pomeni prodreti do srčike, bistva, korenin, pomeni uzreti cvet v vsej njegovi lepoti, ne le v njegovi barvi ali zgolj v vonju. Zakaj vzbrstela je iz trenutka, ko se je človek pogreznil vase in v svojem srcu, duši, duhu, kakor koli skozi zgodovino to že poimenujemo, začutil, da hoče narediti nekaj drugega in drugačnega od zgolj dnevnega zadovoljevanja svojih bioloških potreb. Začutil je, da se želi dotakniti sočloveka z lepoto besede, glasu, podobe, dati svoji človečnosti in človeškosti pravico, da sobiva z njim v sicer pustem in na voljo do moči obsojenem svetu vsakodnevnega pehanja za materialnimi dobrinami.
Prešeren je kulturo in umetnost še čutil na eni strani kot globok osebni upor zoper diktaturo takratnih oblastnikov, kot kritiko družbe in »junakov« svojega časa ter na drugi kot odkrito, pokončno pričevanje o neutajljivi ljubezni do domovine, spoštovanju prijateljstva med slovanstvom in miru med narodi vsega sveta. Danes umetnost pogosto le še sledi »praznoti« nihilističnega razvrednotenja vrednot in temu stanju duha ponižno prikimava, tako da je Prešernovo ime le še vsakoletni obvezni termin ob kulturnem prazniku. Ali še slišimo njegov klic, da bodimo »prijat’li«, »bratje«, da je mladina »naš up«? Ali si upamo po Prešernovo priznati, da »ljubezni domačije / noben naj vam ne vsmrti strup« in da bomo kot narod obstali le, če bodo »prelepe, žlahtne rožice« Slovenke dale »zarod nov«, ki bo to pesnikovo ljubezen do domovine negoval tudi v 21. stoletju? Kaj bi danes porekli o tistih, ki s Prešernom prešerno vzklikajo: »Bog našo nam deželo, / Bog živi ves slovenski svet« ali »prost, ko je bil očakov / naprej naj bo Slovencov dom; / naj zdrobe / njih roke / si spone, ki jih še teže«.
Franceta Prešerna prebiramo selektivno, iz njegove neizmerne zakladnice vzamemo samo tisto, kar nam koristi ali kar nas ne more prignati pod brezčutno giljotino javnega mnenja, ki ga ne moti edinole laž, da v sladkobnih besedah o Prešernu ni več niti kančka Prešernovega duha.
Podobno se dogaja s Slovensko matico. Vsem se zdi tako neizmerno častitljiva, dragocena in neponovljiva, v resnici pa se jo je vedno bolj odrivalo na skrajni rob našega zgodovinskega spomina, ne da bi dobila mesto, ki bi ji v naši nacionalni zavesti moralo pripadati. In ob 4. februarju, ko je Slovenska matica praznovala svoj 162. rojstni dan, je najbolj na mestu vprašanje, ali bi se ji morda godilo bolje, če bi se – enako kot mi ob Prešernu – odrekla svojemu poslanstvu, to je skrbi za slovensko kulturo, znanost, knjigo in jezik. Bi se potem otresla zmerljivk o nacionalizmu, klerikalizmu, provincializmu …? Toda kaj bi potem razen njenega imena zares ostalo od nje?
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze VII–IX.
Prevedla: Barbara Šega Čeh
Ovidijeve Metamorfoze, ena temeljnih mojstrovin antične poezije, so neusahljiv vir mitoloških motivov, alegorij in personifikacij, iz katerega se napajajo ne le antična, ampak tudi vsa poznejša svetovna literatura pa tudi filozofija in upodabljajoča umetnost.
Pesnik v dvanajst tisoč verzih, zbranih v petnajstih knjigah, opeva okrog dvesto trideset mitoloških preobrazb. Začnejo se s spreminjanjem neurejenega kaosa v urejeni kozmos, končajo pa z apoteozo Julija Cezarja; prelivajo se druga v drugo, se prepletajo in upodabljajo preoblikovanje živega v živo in živega v mrtvo v razsežnosti med zemljo in vesoljem. Antični bogovi, ki so sužnji povsem običajnih človeških strasti in zablod, se že od stvarjenja sveta poigravajo z nižjimi božanstvi in z nemočnimi smrtniki ter uveljavljajo svoj brezprizivni božanski prav. Vsemogočni nebeščani, ki se na zemlji pojavljajo kar v človeški preobleki, jih preoblikujejo po mili volji in jih kaznujejo celo za svoje lastne moralne prestopke.
Tretja triada se začne s pohodom Argonavtov in nadaljuje z ljubeznijo med junakom Jazonom in čarovnico Medejo, ki se nato sprevrže v sovraštvo in tragedijo. Izbruhu kuge na otoku Ajgini sledi rojstvo novega ljudstva, nastalega iz mravelj, Atenec Kefal pa nehote smrtno rani ljubljeno Prokrido. Kraljična Skila se zaljubi v sovražnega kretskega kralja Minosa in izda očeta ter domovino. Tezej v kretskem labirintu ubije Minotavra in nehvaležno zapusti Ariadno, Dedal izgubi sina Ikara, lov na kalidonskega merjasca pa se konča z Meleagrovo smrtjo. Gostoljubna siromaka Filemon in Bavkida se spremenita v drevesi, bogoskrunskega Erizihtona doleti pravična kazen, Herkula pa kruta smrt pred apoteozo. Biblida umre od ljubezni do brata Kavna in Ifis v moški podobi dočaka ljubezen z Janto.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Anton Žvan: Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu
Uredil in spremno besedo napisal: Valentin Kalan
Knjiga prinaša besedilo disertacije Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu. Disertacija ima dva zvezka. Prvi zvezek je disertacija z naslovom »Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu«, ki jo je Anton Žvan, kot asistent za sodobno filozofijo, leta 1972 predložil Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete. Aprila 1973 je štiričlanska komisija sprejela sklep, da je disertacijo »treba vrniti v popravo«. Od komisije zahtevano popravo je Žvan predložil leta 1977 z naslovom »Peto poglavje: Poprava in kritika«, ki po kandidatovi opombi predstavlja dodatno poglavje h glavnemu delu teze. Delo je napisano v izbranem jeziku in ob stalnem tematiziranju Kantovih in Husserlovih del. To so Kantove Kritika čistega uma, Prolegomena in Kritika praktičnega uma ter Husserlove Kartezijanske meditacije, Ideje k neki čisti fenomenologiji in fenomenološki filozofiji ter Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija. Prav ta dela – izjema so Kantova Prolegomena – so bila prevedena šele v času po sprejetju Žvanove teze.
Teza dr. Antona Žvana ni pisana le kot šolska filozofija, temveč tudi kot filozofija v svetovnem smislu. V razjasnjevanja so vključena mnoga opažanja, ki jih je avtor na različne načine obravnaval v svojih predavanjih in seminarjih. V knjigo so vpletene razlage vodilnih besed in pojmov novoveške filozofije in njihove določitve pri Kantu in Husserlu.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Spomini in srečanja
Jasna Blažič: Skupinski portret z očetom
Skupinski portret z očetom je presunljiv spominski zapis hčerke humanista, novinarja, esejista, urednika in disidenta Viktorja Blažiča. Jasna Blažič v soočanju z očetovo smrtjo refleksivno izrisuje njegovo življenjsko pot od zgodnjih otroških let do njegove bolezni in poslavljanja od sveta. Spominja se ga v živahnih srečevanjih in intelektualnih pogovorih s prijatelji umetniki Lojzetom Kovačičem, Pavletom Zidarjem, Danetom Zajcem, Edvardom Kocbekom in drugimi. Osrednji del spominov pa je posvečen Blažičevi aretaciji, ki je sledila njegovi objavi eseja »Ustvarjanje je svoboda« v Pahorjevi reviji Zaliv, montiranemu komunističnemu procesu in skoraj enoletnemu prestajanju zaporne kazni. Z enako odkritostjo avtorica pripoveduje tudi osebno družinsko zgodbo, v katero je za zmeraj zarezala ne povsem pojasnjena smrt Blažičevega sina in avtoričinega brata Boruta. Ob zaključku spominov ponovno objavljamo Blažičev inkriminirani esej »Ustvarjanje je svoboda«. Čeprav je bil prvič natisnjen leta 1975/76, ga lahko tudi čez pol stoletja beremo kot poglobljeno analizo duhovnega profila slovenstva in poziv Slovencem, da bi zmogli doumeti, kaj je to resnična osebna in narodna svoboda.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Knezova knjižnica
Andrej Capuder: Nedokončani spisi
Esejistična zbirka Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov. Oba razdelka, ki sta uzrla luč v Nedokončanih spisih, sta hkrati zaključena in ne: dovršena v jasnosti misli in odprta za nadaljnje razmišljanje. »Eseji o Božanski komediji«, ki so kot ločene celote sicer zaključeni, ostajajo nedokončana zbirka trinajstih razmišljanj na teme, med katerimi jih je pet vzetih iz »Pekla«, tri iz »Vic«, tri pa so bolj ali manj povezane z »Rajem«. Manj tematska sta prvi esej o večplastni vlogi pesnika, preroka in politika, ter zadnji spis, v katerem ob preletu čez vse tri speve beremo o usmiljenju v Božanski komediji. »Esejem o Božanski komediji« sledi »Breviarij«, ki je sam po sebi neskončno delo – delo življenja in pisanja človeka, ki mu je smrt pretrgala oboje. Je nič več in nič manj kot ogledovanje samega sebe in sveta v duhovnem zrcalu, v katerem se avtorjevi uvidi včasih izkristalizirajo v jasno, izbrušeno sentenco, včasih pa zgolj zaplahutajo kot asociacija ali namig (ainigma), ki mu sledi, če mu moreš. »Breviarij« je njegova askesis, njegova preža. V njem se vrača k izhodišču, vzpostavlja svoj center, išče in ohranja odnos s Celoto in kot veliki Strelec nenehno napenja lok – ki je hkrati puščica – svoje biti.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svoje drage članice in dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2024, letnik XLI
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2024 vsebuje uvodna nagovora predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča in predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ter slaprof. dr. Milčka Komelja na Slavnostni akademiji ob 160-letnici Slovenske matice, ko so predsedniki Slovaške, Hrvaške, Srbske in Črnogorske matice s Slovensko matico oblikovali tudi predlog skupne izjave o jeziku. Sledijo poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem natečaju za dijake in študente ter natečaju za najboljšo pesem o domovini Sloveniji za osnovnošolce) in nagrajeni prispevki natečajev. Objavljeni so tudi prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija o Lojzetu Dolinarju in Momiru Korunoviću, nato pa številni podatki o delu društva v letu 2024, ki so predstavljeni v zapisnikih zbora članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2024 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2024, ki ju je pripravila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svojih dragih članic in članov, ki so se v letu 2024 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičina natečaja
3. 12. 2025 do 21. 3. 2026
Natečaj za osnovne šole za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja
Slovenska matica in Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik razpisujeta natečaj za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja v treh kategorijah: za 1., 2., in 3. triado osnovnih šol v Republiki Sloveniji. Vabimo vse učitelje slovenskih osnovnih šol v Republiki Sloveniji, da spodbudite svoje učenke in učence k sodelovanju na natečaju in razmisleku o tem, kaj vse jim pomeni vzgled velikih Slovenk in Slovencev, ki so pomagali ustvarjati našo prihodnost. Znani osebnosti svojega kraja lahko posvetijo slavilno pesem ali prozni literarni zapis, kako njegovo osebnost, delo in poslanstvo doživljajo sami.
Pogosto hodimo mimo spominskih plošč, slik ali kipov znanih osebnosti v svojem kraju in se ne ozremo nanje. Prepustili smo jih pozabi, spomin nanje in njihovo delo se je v vrvenju za vsakodnevnimi opravili izgubil. Izgubili pa smo tudi hvaležnost za vse dobro, kar so v svojem okolju naredili za ljudi, za slovenski narod, našo kulturo in znanost. Vsak kraj skriva tako osebnost, le ozreti se moramo znova okrog sebe, povprašati svoje dedke in babice, poiskati po zgodovinskih knjigah. Znova bomo odkrili njihov pogum, srčnost, požrtvovalnost, ponos na slovenski jezik in svoj narod.
France Prešeren, čigar rojstnega dne se spominjamo 3. decembra, je napisal pesmi v čast svojima prijateljema Matiji Čopu in Andreju Smoletu, napisal je celo zdravico ljubljanskemu županu Janezu Nepomuku Hradeckemu. Duhovnik Marko Glaser, sodelavec škofa Antona Martina Slomška pri prenosu škofijskega sedeža v Maribor, ki se ga vsako leto s festivalom spominjajo v Malečniku, kjer je služboval, je s slavilno pesmijo pospremil imenovanje novega papeža. Tudi o drugih slovenskih pesnikih, pisateljih, umetnikih in pomembnih kulturnih osebnostih je napisanih mnogo proznih del. Zato ste zdaj na vrsti vi, drage učenke in učenci, da z literarno besedo počastite znano osebnost svojega kraja.
Natisnjene prispevke pošljite najpozneje do 21. marca 2026 na naslov Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana s pripisom »Za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja«. Na prispevku mora biti obvezno označeno, katero triado učenec, ki na natečaju sodeluje, trenutno obiskuje.
Več o natečaju najdete na spletni strani Slovenske matice.
Sreda, 4. 2. 2026
Napoved filozofskega natečaja za mlade
Slovenska matica že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko slavimo 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje bomo tudi letos razpisali filozofski natečaj za najboljši filozofski esej v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Meje mojega razuma in meje mojega sveta. Tekmovalci bodo za študijski material lahko izbrali novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Johna Locka Razprava o človeškem razumu I (Slovenska matica 2025). Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice prof. dr. Edvard Kovač, člana pa bosta prevajalec Lockove razprave prof. dr. Božidar Kante in doc. dr. Sonja Weiss.
Na natečaju bodo lahko sodelovali dijaki in študenti iz Slovenije in zamejstva z izvirnim besedilom na izbrano temo. Natečaj bo objavljen v marcu 2026, ko boste vse informacije našli tudi na spletni strani Slovenske matice.
Matičina novinarska konferenca
Torek, 3. 2., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Predstavili bomo nove knjige Slovenske matice, in sicer pesniško zbirko Petre Koršič Oslo v dlani, ki je izšla v zbirki Mozaiki, tretji del Ovidijevih Metamorfoz v prevodu Barbare Šega Čeh in tretji del Zgodovine starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije Johna Romerja v prevodu Uroša Gabrijelčiča. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 5. 2., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954)
O knjigi Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954), ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici, se bo prof. dr. Edvard Kovač pogovarjal z akad. prof. dr. Milčkom Komeljem in dr. Tanjo Rebula.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 6. 2., ob 14.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Srednje šole Slovenska Bistrica
Pomočnica tajnice-urednice Slovenske matice Zarika Snoj Verbovšek bo dijakinjam in dijakom Srednje šole Slovenska Bistrica predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice s poudarkom na zgodovini naravoslovja pri Slovenski matici.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 24. 2., od 8.00 do 8.40 in od 8.50 do 9.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Gimnazije Vič
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo za dijakinje in dijake četrtih letnikov Gimnazije Vič pripravila predavanje Ivan Cankar, Na klancu in Slovenska matica ter jim predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodka sta zaprtega tipa.
Dogodka soorganizirata Slovenska matica in Gimnazija Vič.
Dogodka sta del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 25. 2., od 8.00 do 8.40, od 8.50 do 9.30 in od 13.00 do 13.40
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Gimnazije Vič
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo za dijakinje in dijake tretjih letnikov Gimnazije Vič pripravila predavanje Slovenska matica in Ivan Cankar ter jim predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodki so zaprtega tipa.
Dogodke soorganizirata Slovenska matica in Gimnazija Vič.
Dogodki so del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 10. 2., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Izr. prof. dr. Miha Krofel: Kako lahko znanost pomaga pri sobivanju med leopardi in rejci živine v Afriki?
Plenjenje domačih živali je najpogostejši vir konfliktov med ljudmi in velikimi zvermi po svetu. To velja tudi za Afriko, kjer so do danes nekatere vrste velikih plenilcev postale večinoma omejene le še na zavarovana območja. Vendar to ne velja za afriškega leoparda, ki se je marsikje uspel prilagoditi na sobivanje z ljudmi. Danes večina leopardov še vedno živi izven zavarovanih območij, kjer pa pogosto prihaja do konfliktov z rejci živine. Ker je bila večina dosedanjih raziskav na leopardih opravljena le znotraj rezervatov in narodnih parkov, smo v sodelovanju med Biotehniško fakulteto UL, nemškim inštitutom IZW ter lokalnimi združenji rejcev živine v zadnjih desetih letih opravili serijo raziskav o leopardih na farmah Namibije. V predavanju bomo predstavili glavne rezultate teh raziskav, ki se nanašajo na obnašanje in ekologijo afriških leopardov izven zavarovanih območij, konflikte med lokalnimi prebivalci in leopardi ter učinkovitost različnih upravljavskih ukrepov, ki se uporabljajo za zagotavljanje njihovega sobivanja.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 11. 2., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Dr. Silvo Torkar: Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine I-II
V okviru cikla predavanj Naj slovenščina odmeva bo predavatelj spregovoril o monografiji Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine I-II, ki predstavlja kritično izdajo zgodovinskega vira iz leta 1823. Gradivo vsebuje dvojezične sezname s 3178 krajevnimi imeni na Kranjskem in v beljaškem okrožju Koroške, k tej številki pa je treba dodati še 446 imen, ohranjenih v drobnem zvežčiču, ki jih je Metelko odbral deloma iz dobljenega gradiva in deloma iz drugih, verjetno tudi ustnih virov, in jih poknjižil po lastni presoji. Prva knjiga vsebuje spremno študijo, prepis gradiva in prevod nemških delov besedila, druga pa lokalizacijo krajev in jezikoslovni komentar slovenskih imenskih oblik, z navedbo starejših in mlajših historičnih zapisov, deloma z novimi etimološkimi rešitvami, ki so lahko v pomoč pravopiscem pri ugotavljanju ustreznosti sodobne norme. Celotno gradivo je pomembno zato, ker predstavlja sistematično zbirko slovenskih oblik znatnega dela slovenskih krajevnih imen v času pred njihovo standardizacijo.
Predavanje sodi v cikel predavanj Naj slovenščina odmeva.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 18. 2., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Doc. dr. Gorazd Andrejč: Od kvantnega monizma do etike? Kritični osvrt na ontološki obrat v filozofiji kvantne mehanike
V zadnjih desetletjih smo priče ontološkemu obratu v filozofiji kvantne mehanike. Medtem ko so v drugi polovici 20. stoletja prevladovale anti-realistične in epistemološko agnostične filozofije kvantne mehanike, ki so izvirale iz prevladujočega branja kopenhaške interpretacije, so od prvega desetletja 21. stoletja metafizično ‘hrabre’ verzije ontološkega realizma postale ‘mainstream’. Ontološki realizmi kvantne mehanike se delijo na dve skupini interpretacij, ki se razlikujeta v naslednjem smislu: v prvi skupini so realistične interpretacije, ki v popolnosti sprejemajo postavke znanstveno-materialistične slike sveta, po kateri je dokončna, znanstvena realnost neosebna in nima neposredne povezave z etičnimi ali religijskimi (skupaj: eksistencialnimi) načeli. Albertov realizem valovne funkcije, Allorina primitivna ontologija kvantnega sveta ter Maudlinov poudarek na primarno ontologijo (osnovan na bohmovski mehaniki) spadajo v to skupino. V drugi skupini so realistične interpretacije, ki so v nekaterih točkah kritične do znanstveno-materialističnega okvirja in afirmirajo eksistencialne implikacije kvantne realnosti za človekov odnos do sveta: drugih ljudi, živih bitij in tudi nežive materije. V to skupino spadajo agentski realizem Karen Barad, kvantni monizem Heinricha Päsa pa tudi Nortonova objektno orientirana ontologija. V predavanju bom pojasnil razliko med obema skupinama realističnih interpretacij kvantne mehanike ter tudi, kako wittgensteinovski pogled na odnos med znanostjo in religijo omogoči kritično razumevanje obeh ter pomaga osmisliti razliko med njima.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Filozofski odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 24. 2., ob 18.00
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Rok Fink: Slovenski glasbeniki v Argentini
Rok Fink je izjemen poznavalec slovenske in argentinske kulture, pisec in glasbenik, predvsem pa argentinski Slovenec, doma iz Buenos Airesa. Njegov oče je izviral z Žalne pri Grosupljem, mati pa iz Ljubljane, osebno je Slovenijo prvič obiskal kmalu po osamosvojitvi, in sicer leta 1992. V Buenos Airesu velja za imenitnega kulturnega animatorja, ki se na samosvoj način vključuje v kulturno življenje argentinskih Slovencev. Njegova velika ljubezen je glasba, ki jo raziskuje, pa tudi (po)ustvarja. Na svojih predavanjih in v sestavkih še posebej prepričljivo predstavlja plejado slovenskih glasbenikov, to je pevcev, glasbenikov, dirigentov in skladateljev, obeh spolov in različnih generacij, ki so se uveljavili v Argentini in po svetu. Tej temi se bo posvetil tudi na svojem glasbenem predavanju v Slovenski matici.
Predavanje soorganizirata Slovenska matica in gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina knjižna potovanja
Torek, 3. 2., ob 19. uri
Podjetniški inkubator Tržič, Predilniška 16b, Tržič
Predstavitev romana Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen
Novo delo Nataše Konc Lorenzutti, ki je pravkar izšlo v Matičini zbirki Knezova knjižnica, je roman o akademski kiparki Lizi Hribar (1913–1996). Presunljivo zgodbo o zapletenem času po drugi svetovni vojni, samoti, umetnosti in prijateljstvu na preizkušnji bosta predstavili pisateljica Nataša Konc Lorenzutti in Lizina hči Angelika Hribar v pogovoru z urednico knjige Zariko Snoj Verbovšek. Večer bo zaključil Ženski pevski zbor Dupljanke, ki ga vodi Katja Klančnik Jelenc.
Dogodek soorganizirata Knjižnica dr. Toneta Pretnarja in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 4. 2., ob 7.50
Srečanje s pisateljico Ksenijo Majcen in literarne delavnice
Osnovna šola Fokovci, Fokovci 32, Fokovci
Na kulturnem dnevu za učenke in učence tretje triade, ki ga bo vodila pomočnica tajnice-urednice Zarika Snoj Verbovšek, bodo osnovnošolke in osnovnošolci spoznali utrinke iz 160-letne zgodovine Slovenske matice ter njene poglavitne današnje aktivnosti, Ksenija Majcen, pisateljica mladinskega avtobiografskega romana Pobeg brez meja, ki je izšel pri Slovenski matici, pa jim bo predstavila zgodovinsko ozadje svojega bivanja v Vzhodni Nemčiji v 70-ih letih prejšnjega stoletja ter zanimive podrobnosti iz družinskega življenja v Berlinu, ki ga opisuje v svojem literarnem delu. Sledile bodo ustvarjalne delavnice, na katerih se bodo otroci preizkusili kot pisci ali pripovedovalci ter tudi kot novinarji, saj si bodo zamislili lastno (literarno) pustolovščino, nazadnje pa tudi sami intervjuvali pisateljico.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata OŠ Fokovci in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 4. 2., ob 19.30
Viteška dvorana v Križankah, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana
Koncert in podelitev nagrad 3. pesniškega natečaja za mlade ob 162-letnici Slovenske matice
Ob zaključku 3. pesniškega natečaja za mlade, ki ga je Slovenska matica razpisala v soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana bomo slavnostno razglasili nagrajence ter svečano podelili plakete in nagrade natečaja. Dogodek bo združen s praznovanjem 162. rojstnega dne Slovenske matice na koncertu samospevov Glasbene matice ob slovenskem kulturnem prazniku Nekoč pozabil boš nekdanje dni, kjer bodo prvo izvedbo doživeli tudi samospevi na izbrane pesmi lanskega pesniškega natečaja Slovenske matice.
Več o koncertu si lahko preberete tukaj.
Odprto za javnost, vstop je prost.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 6. 2., ob 11. uri
Gimnazija Velenje, Vodnikova cesta 2, Velenje
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Gimnazije Velenje
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo za dijakinje in dijake četrtih letnikov Gimnazije Velenje pripravila predavanje Ivan Cankar, Na klancu in Slovenska matica ter jim predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Gimnazija Velenje in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 6. 2., ob 12.15
Gimnazija Velenje, Vodnikova cesta 2, Velenje
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Gimnazije Velenje
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo za dijakinje in dijake četrtih letnikov Gimnazije Velenje pripravila predavanje Ivan Cankar, Na klancu in Slovenska matica ter jim predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Gimnazija Velenje in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Nedelja, 8. 2., ob 20. uri
Dvorana Župnije Šiška, Černetova 20, Ljubljana
Predstavitev knjige Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954)
O knjigi Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954), ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici, bosta spregovorila prof. dr. Edvard Kovač in akad. prof. dr. Milček Komelj. Pogovor z njima bo vodil novinar Jože Bartolj. Glasbeno točko bodo izvedli Vlasta Doležal Rus (klavir), prof. Gorjan Košuta (viola) in Drago Arko (violina).
Dogodek soorganizirata Župnija Šiška in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Ponedeljek, 9. 2., ob 9. uri
Škofijska gimnazija Vipava, Goriška cesta 29, Vipava
Predavanje o Ivanu Cankarju in predstavitev Slovenske matice dijakinjam in dijakom Škofijske gimnazije Vipava
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo za dijakinje in dijake četrtih letnikov Škofijske gimnazije Vipava pripravila predavanje Ivan Cankar, Na klancu in Slovenska matica ter jim predstavila zgodovino in današnje delovanje Slovenske matice.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Škofijska gimnazija Vipava in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Petek, 20. 2., ob 20. uri
Finžgarjev dom, Dunajska 35, Opčine, Italija
Večer slovenske pesmi in besede “Po vsakem dežju ljubim silneje svet!!” Alojz Rebula, Dnevniški zapisi (1948–1954)
Z branjem odlomkov iz Rebulovih dnevnikov in nastopom Društvenega ansambla MPZ Stane Malič s solistkama Anno Sincovich in Heleno Kapun se bomo v mesecu kulture spominjali izjemnega opusa Alojza Rebule. O njegovih dnevniških zapisih bodo spregovorili Tanja Rebula, akad. prof. dr. Milček Komelj, prof. dr. Edvard Kovač in tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirajo Društvo Finžgarjev dom, CPZ Sv. Jernej in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina odprta vrata
Sreda, 18. 2., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Milana Predana V senci pod zvezdo
Knjiga v strnjeni obliki z obilico imen in podatkov ter obogatena z zgodbami iz ozadja prinaša kratek prerez skozi delovanje socialistične izvršne oblasti v Sloveniji ter osvežuje spomin na ljudi in dogodke, ki so tudi del narodove preteklosti, pa smo jih po prehodu v novo obdobje slovenske zgodovine odrinili na rob.
Ne obuja jugonostalgije, temveč skuša prispevati k obravnavi tistega časa s hladno glavo, brez skrajnosti, v katero rado zanaša generacijo, ki ga je doživela, razpeto med zgražanjem nad desetletji komunistične diktature in poveličevanjem socialnih blagodati bivšega sistema.
Prav še ne docela razčiščen odnos Slovencev do te preteklosti, po letih še vedno bližnje, po duhu tistega in današnjega časa pa vse bolj oddaljene, je lahko spodbuda, da knjigo, napisano v sočnem novinarskem jeziku, vzame v roke tudi generacija, rojena po letu 1991, in jim morda pomaga bolje razumeti, kaj in kako je zaznamovalo življenja njihovih staršev in starih staršev.
Pogovor z avtorjem Milanom Predanom bo vodila novinarka Marja Novak Vogrič.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Založba knjig Kulturni center Maribor.
Sreda, 25. 2., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje izr. prof. dr. Aleša Mavra z naslovom Pogled na Ukrajino ob žalostni obletnici
Nič ne kaže, da 24. februarja 2026 ne bomo vstopili v peto leto ruske agresije na celotno ozemlje Ukrajine. Predavanje dr. Aleša Mavra, zgodovinarja in izrednega profesorja za zgodovino srednjega veka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter avtorja knjige Ukrajina od igre prestolov do vojne za samostojnost (Celjska Mohorjeva družba, 2023), se posveča predvsem ohranjanju pozornosti do Ukrajine in Ukrajincev, ob tem pa podobnostim v slovenski in ukrajinski zgodovinski izkušnji ter bistveni značilnosti ukrajinske preteklosti, ki je slovenske intelektualce begala že v 19. stoletju. Osredotoča se tudi na izvore uničevalne vojne Putinovega režima. Predavatelj jih vidi v pogosto spregledani temeljni naravi tega režima, ki je hkrati eden bistvenih dejavnikov, da se v trenutnem položaju zdi konec vojne še zelo odmaknjen.
Ob tej priložnosti vas vabimo tudi na pogovor z dr. Janjo Vollmaier Lubej z naslovom Ukrajinska literatura nekoč in danes, pogovor in nastop ukrajinskih glasbenic, ki bo potekal dan prej, v torek, 24. februarja 2026, ob 19. uri na Vodnikovi domačiji v knjigarni Pri kamniti mizi. Več o tem dogodku lahko preberete na spletni strani Vodnikove domačije.
Dogodek soorganizirajo Slovensko-ukrajinsko kulturno in akademsko društvo »Slava«, Slovenska matica, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Slovenski center PEN ter Vodnikova domačija in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Četrtek, 26. 2., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev romana Massimiliana Stefanija Trst, 1974
V letu 2026 nadaljujemo izvrstno sodelovanje z Založbo Mladika, ki bo tokrat predstavila roman Massimiliana Stefanija Trst, 1974, ki je izšel v prevodu Veronike Brecelj. V središču romana so fantje in dekle, ki se zaradi svoje družbene pripadnosti, političnega prepričanja in iskanja lastne identitete ne sprijaznijo z resničnostjo in okoljem. Massimiliani Stefani se je rodil v Trstu, kjer dela kot pravnik. Je avtor zbirke kratkih zgodb na temo vrstniškega nasilja Il bersaglio umano (Eugraphia, 2019) in romana Victoria non esiste (Victoria ne obstaja; Infinito edizioni, 2024). Roman Trieste, 1974 je v italijanščini izšel leta 2022.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Založba Mladika.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na YOUTUBE.