MARČEVSKI UVODNIK
Pred nekaj meseci je žirijo, katere članica sem bila, anonimni avtor navdušil z odličnim obvladovanjem oblike sonetnega venca, v katerem so se vrstili metrično skoraj brezhibni verzi. A ko smo se poglobili v vsebino, ni bilo v njej nič osebnega, nič pristno ustvarjalnega, enkratnega in neponovljivega, nič drugačnega od tega, kar smo o izbrani temi že vedeli. Same že znane metafore in korektno povzemanje svetopisemske zgodbe, kakršno lahko za šolske namene najdemo na spletnem portalu dijaški.net. Boleče je bilo spoznanje, da si nekateri upajo brez kančka slabe vesti na razpis za izvirno avtorsko besedilo po novem poslati delo, ustvarjeno z umetno inteligenco. V imenu volje do moči, samo da bi zmagali, da bi prepričali, četudi z goljufijo, lažjo in strojem, čeravno ob tem zanikajo bistvo svoje človeškosti, ki je v ustvarjalnosti, ta pa je temelj vsake resnične umetnosti.
Ta izkušnja je sprožila veliko bolj poglobljeno premišljevanje o umetni inteligenci, ki nam je dotlej pri uredniškem in organizacijskem delu na Slovenski matici služila predvsem kot tehnični pripomoček. Iz prevpraševanj, naj kaj napiše o tem in onem, je sledilo novo zaskrbljujoče spoznanje, da še zdaleč ni tako nepristranska, kot bi se za zgolj tehnični um spodobilo. Nekatere opise je pripravila vrednostno zelo ostro, spet druge vsaj na prvi pogled nevtralno, tretje osladno hvalilno, celo slavilno, kakor da je po naključju pozabila na najbolj temne in težke plati resnice. Zgodilo se je nekaj podobnega kot ob vprašanju o slovenski manjšini v Italiji. Če namreč orodje umetne inteligence sprašujemo v italijanščini, nanj odgovarja precej bolj negativno kakor v slovenščini, saj črpa svoje znanje predvsem iz italijanskih virov, ki so manjšini pregovorno nenaklonjeni. In če poskušate klepetalnik umetne inteligence opozoriti, da mora vedno pri vseh geslih, ki jih ponuja, enakovredno prikazati dobre in slabe, svetle in temne plati, lahko celo preklopi iz trajnostnega v razvijalni spomin, da torej izbriše nadaljnje pomnjenje tvojih besed in ti pojasni, da o tem ne odloča sam, temveč se je treba obrniti na razvijalce platforme.
Umetna inteligenca podatke zajema iz tega, kar ima na spletu na razpolago. Kolikor več ideoloških podatkov bomo na spletne medije naložili, toliko bolj ideološke odgovore nam bo ponujala, z več lažmi, kot jo bomo hranili, bolj bomo odmaknjeni od resnice. In ta resnica se bo z vsako novo informacijo, pridobljeno z umetno inteligenco in temelječo na izvorni neresničnosti, od človeka bolj in bolj oddaljevala, dokler ne bo nastopil trenutek, ko želje po resnici, ki je navdihovala vso evropsko civilizacijo od njenih filozofskih temeljev v stari Grčiji dalje, sploh ne bo več, ker bo skupaj z resnico izginil tudi človek, kakršnega smo v njegovi enkratnosti in ustvarjalnosti poznali doslej.
Čeprav smo upali, da se Orwellove literarne prerokbe ne bodo nikoli uresničile, namreč pred našimi očmi namesto človeka že nastaja bitje, čigar misli in čustvovanje bo, ne da bi ga poznali po imenu in izvoru, upravljal Veliki brat. Očitno je namreč, da upravitelj umetne inteligence lahko vnese v svoj program kakršne koli algoritme za selekcijo informacij. Dokler umetni um obdarjate z novimi in novimi besedili, se tudi več dni obilno in slastno hrani s tako pridobljenimi informacijami in mu nikoli ne pade na njegovo umno sprogramirano misel, da bi izključil pomnilnik. Od tega spoznanja je le še korak do lažjega razumevanja, zakaj se v slovenskih medijih v takem obilju dnevno kopičijo lažne novice, pa to nikogar ne moti, in zakaj že danes živimo v neke vrste konstruirani novinarski resničnosti. Podobno je z znanostjo – za verodostojno bo obveljalo samo tisto znanje, ki je dostopno v sklopu projekta »odprta znanost«, zato je tako pomembno, kdo nacionalne znanstvene ustanove morebiti ideološko obvladuje.
Drži, da resničnostne temelje, ki so postavljeni v peščeni puščavi vsakovrstnih manipulacij, danes še zmoremo prepoznati, zato ker beremo in imamo knjige, ki nas spodbujajo k premisleku, dialogu z drugimi in drugačnimi svetovi pa tudi h kritičnosti mišljenja. A kaj nas čaka v družbi, v kateri tudi utaja samega sebe, lastne ustvarjalne moči ni več nekaj manjvrednega, nedostojnega in človeško ponižujočega, ko na primer založbi brez slabe vesti podtakneš prevod ali izvirno knjižno delo, ustvarjeno z umetno inteligenco. Ali se bomo, ko bomo v letošnjem marcu znova praznovali svetovni dan poezije, ob čaščenju poetov po novem morali očitno soočati tudi z vprašanjem, ali so vse verze zares ustvarili sami?
Na drugi strani pa bo treba prav kmalu tolažiti tiste avtorje, ki so desetletja ustvarjali svoj knjižni opus, pa želijo zdaj – o tem že pričajo prizori v Veliki Britaniji – z njihovimi deli brez vsakršnega spoštovanja zakonodaje na področju avtorskih pravic v imenu »odprtosti« duha hraniti nenasitne računalniške jezikovne korpuse, ki jih potrebuje umetna inteligenca. Zato, da bo Veliki brat tudi njim čez mesece, morda leta, ko se bo njegov strojni um dovolj nasitil, svoje usluge, ustvarjene na njihovih žuljih, prav drago zaračunal.
Slovenska matica ni in ne sme biti zazrta v svojo zgodovinsko veličino in njena želja nikakor ni, da se kar a priori upira novim tehnološkim izzivom, ki prinašajo človeštvu tudi dobrobit. Dolžna pa je v imenu skrbi za slovensko kulturo in znanost spodbujati h kritičnemu premisleku o odmiku človeka od hrepenenja po resnici, dobrem in lepem, dolžna v duhu svoje tradicije v človeku odkrivati njegovo človečnost in človeškost, vzpodbujati preiskovanje lastne duše in srca in namesto volje do moči predvsem našo voljo do ljubezni.
To stanje je v svoji spremni besedi k Capudrovi knjigi Nedokončani spisi odlično povzela doc. dr. Sonja Weiss: »Če je intelekt umetnost lepljenja celote, ki se nam vse bolj odmika, je umetna inteligenca predvsem umetnost lepljenja, kjer celota ni več pomembna, ali – kar je še bolj strašljivo – kjer je celota tisto, kar ogroža lepljenje, ki postaja samo sebi namen in način bivanja v nekem raztreščenem stanju, razbitju, ki je posledica malikovanja razpršenosti.
Če se nam v sedanjosti še toži po središču, je prihodnost popolno zanikanje ali celo uničenje tega središča. Rezultat je surovo opredmetenje znotraj miselnega procesa, v katerem budno pričakovanje in duhovno prežo nadomesti zaspana otopelost, ki zmore prebaviti samo še instant odgovore.«
A razpršenost duha ni nujna usoda, s katero se moramo kar sprijazniti. Slovenska matica s številnimi natečaji v pomladnem mesecu marcu vabi mlade, da stopijo na pota iskanja resnice in lepote besede, in tako potrjuje, da želi biti in ostati središče slovenske narodne identitete in duhovne identitete posameznika tudi za prihodnje rodove.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Milan Zdravko Kovač: Izgubljena Ljubljana
Ilustracije: Lev Ambrož Okorn
Spremna beseda: Mitja Guštin
Ljubljana je ‚blagoslovljena‘ z zgodovinskimi pomniki. V mestu so na dlani najpomembnejša obdobja zgodovine zadnjih 5000 let: koliščarji, železna doba, Rimljani, Goti in zgodnjesrednjeveška poselitev Slovanov ter številnih tujcev, ki so v srednjem in novem veku v naši prestolnici pustili močan pečat. Tudi pozneje se lahko meščani pohvalijo z renesančnimi zgradbami, imenitnim barokom, igrivo secesijo, Zmajskim mostom, ljubljanskim nebotičnikom in Plečnikovimi deli. Ne manjka niti sodobne arhitekture, znanilke novih časov in izzivov. Knjiga Izgubljena Ljubljana predstavlja bralcu izbrane primere naše kulturne dediščine, začenši z odkritjem kolišča na Špici, predvsem z vidika vključevanja gradbenih reliktov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane. Opozarja na pomen ohranjanja naše pomembne dediščine in opisuje predloge za ureditev različnih pomembnih dragocenih območij v Ljubljani ter za postavitev novih spomenikov v mestu. Tovrstne projekte sta petnajst let neutrudno pripravljala sodelavca arhitekta Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan, čeprav njune ideje praviloma niso bile realizirane oziroma so bile izrabljene za različne plagiate. V knjigi, v kateri avtor opozarja tudi na nekatere nerealizirane izvirne Plečnikove prostorske zamisli, so zajeti njuni kritični in polemični pogledi na arhitekturne posege v Ljubljani, predvsem pa so dokumentirani njuni predlogi rešitev, kako ustrezno predstaviti arheološke ostaline in situ in s tem našo bogato preteklost ohraniti tudi za zanamce. Posebne pozornosti je v knjigi deležna tudi železniška južno-vzhodna obvoznica, ki bi v mnogočem razbremenila Ljubljano. Celovita monografija, bogato opremljena s slikovnim gradivom, predstavlja trnova pota idejnih zamisli arhitekturne dvojice Kovač-Kerševan, ki jih pomenljivo ponazarjata naslovnica s podobo Don Kihota in sam naslov knjige Izgubljena Ljubljana.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Odstiranja
Vlasta Stavbar (ur.): Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo
V zavest sodobnikov se je Hartman vpisal kot literarni ustvarjalec, po svoji gledališki dejavnosti, kot profesor ali angažiran intelektualec. Monografija o kulturnem
poslanstvu Bruna Hartmana nas opozarja, da dela pomembnih kulturnih ustvarjalcev ne smemo presojati zgolj z osvetlitvijo ene plati, četudi je ta najpomembnejša in
je bil po njej najbolj znan med sodobniki. Bogastvo ustvarjalca nam pokaže šele celovitejši pogled z orisom različnih strokovnih polj, na katera je posegal. Prav to je bistvena dodana vrednost monografije o Brunu Hartmanu, saj ga spoznavamo z različnih umetniških in znanstvenih vidikov (iz strokovne recenzije prof. dr. Silvije Borovnik).
Avtorji osvetljujejo delovanje Bruna Hartmana na področjih znanosti, izobraževanja in kulture. Na področju bibliotekarstva je poleg organizacijskega dela, ki je bilo povezano s spremembami zakonov o delovanju knjižničarstva, z zidavo nove stavbe in organizacijo dela Univerzitetne knjižnice v Mariboru, pomagal tudi pri uvajanju informacijske tehnologije. Prav tako ob delovanju v gledališčih v različnih ustanovah v Ljubljani, Celju in Mariboru ni le skrbel za programe dela, ampak je besedila dram
tudi prevajal in tako seznanjal slovensko javnost z dotlej manj znanimi avtorji oz. njihovimi deli. Posebno mesto v njegovem opusu pa ima delovanje na področju literature. Bilo je raznovrstno (iz strokovne recenzije dr. Franje Dular).
Knjižno delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Univerze v Mariboru.
Izid knjige sta podprli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Univerzitetna knjižnica Maribor.
V TISKU
Zbirka Slovenska filozofska misel
John Locke: Razprava o človeškem razumu II
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Locke v tretji in četrti knjigi svoje Razprave o človeškem razumu nadaljuje z analizo razumevanja, zmožnosti in določanja meja delovanja človeškega razuma, še posebej s poudarkom na tem, kako potekajo naše zmožnosti spoznanja. Predmet tretje knjige je raba in zloraba besed. Locke zavrača stališče racionalistov, da se univerzalne ideje nanašajo na dejanske realitete in v nasprotju s tem zagovarja stališče, da so realne zgolj posamezne stvari. Zaradi tega se mu je zdelo najbolj primerno, da pojasni svoje stališče glede univerzalij in kar se da jasno predstavi razloge, na katerih to stališče temelji. Da bi uresničil ta namen, je ocenil, da je potrebno podrobneje razpravljati o načinih, na katere se besede uporabljajo, ter opozoriti na zmedo, ki nastane, kadar njihove pravilne rabe ne razumemo jasno. S takšnim pristopom je postal eden izmed pionirjev pri razvoju tistega, kar danes poznamo kot filozofijo jezika. (Izvor Kripkejeve teorije togega označevalca je ravno tretja Lockova knjiga). Sklepi, do katerih je Locke prišel in ki so rezultat njegovih dolgih in skrbnih raziskav procesa spoznavanja, so predstavljeni v četrti knjigi Razprave, ki vsebuje enaindvajset poglavij, posvečenih nalogi pojasniti, kaj po njegovem mnenju drži glede narave in obsega človeškega spoznanja. V glavnem je poskušal slediti implikacijam metode in predpostavk, ki jih je navedel v prejšnjih dveh knjigah svojega dela, vendar je te opustil, kadar so ga vodile do prepričanj, ki jih ni mogel sprejeti. V svoj teorijo spoznanja je tako vključil številne ideje, za katere je menil, da so resnične, četudi so bile v neskladju z njegovimi lastnimi metodološkimi načeli. Locke se je z zadnjima dvema knjigama, ki jih zajema ta prevod, uveljavil kot utemeljitelj spoznavne teorije. Skratka, tretja in četrta knjiga predstavita Locka kot utemeljitelja sodobne filozofije jezika in spoznavne teorije.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Dimitrij Rupel: Dobri nameni
Četrta knjiga, ki jo dr. Dimitrij Rupel izdaja pri Slovenski matici, vsebuje pet knjig: od porušenega Gradišča prek osamosvojitve do zadnjih nekaj let slovenske zunanje ne/politike, mimo vloma pa pentljo sklene z razmišljanjem o ne/lustraciji in drugih razlogih, zakaj nas ne/spravljenost ob razmeroma dobrem štartnem položaju v času osamosvojitve tudi več kot tri desetletja po njej nadzorovano ovira pri razvoju v demokratično in gospodarsko suvereno državo.
Eden najbolj verziranih mož peresa med slovenskimi politiki in hkrati sodobni slovenski avtor z najplodovitejšo diplomatsko kariero s svojimi knjižnimi in publicističnimi objavami že dobrih petdeset let vznemirja širšo javnost in strice iz ozadja. Tudi v jubilejnem zapisu, ki je posvečen avtorjevi 80-letnici, se izmika kalupom, ko s samosvojo virtuoznostjo prehaja med časi, ljudmi, dejstvi, sanjami, fikcijo, resničnostjo in vizijo. Bralcu ponuja uvid v ozadje ključnih trenutkov (novejše) zgodovine in ga vabi k razmisleku o času in prostoru, ki ga s svojo naravnanostjo nujno sooblikuje.
Dobri nameni so knjiga, ki jo je mogoče brati na več načinov – nenazadnje tudi kot napotilo na vire in avtorje, knjige in filme, vredne pozornosti.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svoje drage članice in dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2024, letnik XLI
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2024 vsebuje uvodna nagovora predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča in predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ter slaprof. dr. Milčka Komelja na Slavnostni akademiji ob 160-letnici Slovenske matice, ko so predsedniki Slovaške, Hrvaške, Srbske in Črnogorske matice s Slovensko matico oblikovali tudi predlog skupne izjave o jeziku. Sledijo poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem natečaju za dijake in študente ter natečaju za najboljšo pesem o domovini Sloveniji za osnovnošolce) in nagrajeni prispevki natečajev. Objavljeni so tudi prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija o Lojzetu Dolinarju in Momiru Korunoviću, nato pa številni podatki o delu društva v letu 2024, ki so predstavljeni v zapisnikih zbora članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2024 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2024, ki ju je pripravila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svojih dragih članic in članov, ki so se v letu 2024 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji
3. 12. 2025 do 21. 3. 2026
Natečaj za osnovne šole za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja
Slovenska matica in Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik razpisujeta natečaj za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja v treh kategorijah: za 1., 2., in 3. triado osnovnih šol v Republiki Sloveniji. Vabimo vse učitelje slovenskih osnovnih šol v Republiki Sloveniji, da spodbudite svoje učenke in učence k sodelovanju na natečaju in razmisleku o tem, kaj vse jim pomeni vzgled velikih Slovenk in Slovencev, ki so pomagali ustvarjati našo prihodnost. Znani osebnosti svojega kraja lahko posvetijo slavilno pesem ali prozni literarni zapis, kako njegovo osebnost, delo in poslanstvo doživljajo sami.
Pogosto hodimo mimo spominskih plošč, slik ali kipov znanih osebnosti v svojem kraju in se ne ozremo nanje. Prepustili smo jih pozabi, spomin nanje in njihovo delo se je v vrvenju za vsakodnevnimi opravili izgubil. Izgubili pa smo tudi hvaležnost za vse dobro, kar so v svojem okolju naredili za ljudi, za slovenski narod, našo kulturo in znanost. Vsak kraj skriva tako osebnost, le ozreti se moramo znova okrog sebe, povprašati svoje dedke in babice, poiskati po zgodovinskih knjigah. Znova bomo odkrili njihov pogum, srčnost, požrtvovalnost, ponos na slovenski jezik in svoj narod.
France Prešeren, čigar rojstnega dne se spominjamo 3. decembra, je napisal pesmi v čast svojima prijateljema Matiji Čopu in Andreju Smoletu, napisal je celo zdravico ljubljanskemu županu Janezu Nepomuku Hradeckemu. Duhovnik Marko Glaser, sodelavec škofa Antona Martina Slomška pri prenosu škofijskega sedeža v Maribor, ki se ga vsako leto s festivalom spominjajo v Malečniku, kjer je služboval, je s slavilno pesmijo pospremil imenovanje novega papeža. Tudi o drugih slovenskih pesnikih, pisateljih, umetnikih in pomembnih kulturnih osebnostih je napisanih mnogo proznih del. Zato ste zdaj na vrsti vi, drage učenke in učenci, da z literarno besedo počastite znano osebnost svojega kraja.
Natisnjene prispevke pošljite najpozneje do 21. marca 2026 na naslov Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana s pripisom »Za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja«. Na prispevku mora biti obvezno označeno, katero triado učenec, ki na natečaju sodeluje, trenutno obiskuje.
Več o natečaju najdete na spletni strani Slovenske matice.
Sobota, 21. 3. 2026
Filozofski natečaj za mlade
Slovenska matica že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko slavimo 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje bomo tudi letos razpisali filozofski natečaj za najboljši filozofski esej v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Meje mojega razuma in meje mojega sveta. Tekmovalci bodo za študijski material lahko izbrali novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Johna Locka Razprava o človeškem razumu I (Slovenska matica 2025). Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice prof. dr. Edvard Kovač, člana pa bosta prevajalec Lockove razprave prof. dr. Božidar Kante in doc. dr. Sonja Weiss.
Na natečaju bodo lahko sodelovali dijaki in študenti iz Slovenije in zamejstva z izvirnim besedilom na izbrano temo. Natečaj bo objavljen v marcu 2026, ko boste vse informacije našli tudi na spletni strani Slovenske matice.
Pri pripravi natečaja Slovenska matica že vrsto let odlično sodeluje s tovarno zdravil Krka, d.d, Novo mesto, ki naš natečaj finančno podpira.
Sobota, 21. 3. 2026
4. pesniški natečaj za mlade v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana delita skupne vrednote, med katerimi je tudi spodbujanje slovenske ustvarjalnosti, zato v letošnjem letu nadaljujeta s skupnim projektom, ki združuje poezijo in glasbo.
Na svetovni dan poezije, 21. marca 2026, razpisujeta
– 4. pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in
– natečaj za komorno skladbo za pevske soliste in klavirski trio (Glasbena matica Ljubljana).
Na natečaju Slovenske matice lahko sodelujete dijaki in študenti, Slovenke in Slovenci v matični Sloveniji, zamejstvu in po svetu, z do deset izvirnimi pesmimi na poljubno temo, ki so napisane v slovenskem jeziku in oddane v wordovi datoteki. Natisnjeno pesem pošljite najpozneje do vključno 30. septembra 2026 na naslov Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana s pripisom »Za pesniški natečaj«. Besedila naj bodo označena s šifro, v ločeni kuverti pa priložen izpolnjen prijavni obrazec. Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice akad. prof. dr. Milček Komelj, člani komisije pa bodo doc. dr. Brane Senegačnik, dr. Robert Simonišek, tajnica-urednica SM doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in pomočnica tajnice-urednice SM Zarika Snoj Verbovšek.
Več o natečaju boste ob uradni najavi našli na spletni strani Slovenske matice.
Matičina predavanja
Torek, 10. 3., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Boštjan Rožič: Kaj imata skupnega Jože Plečnik in spodnjejurske kamnine Nepala in Omana
Litiotidni apnenec iz Podpeči se uporablja kot zelo pomemben arhitektonski kamen že od rimskih časov naprej. Na podlagi Plečnikovih del lahko sklepamo, da je bil ta kamen tudi njegov najljubši, saj je iz njega ustvaril svoje najlepše mojstrovine (npr. ograje in stebre stopnišča v NUK-u, oltarne elemente v več cerkvah itd.). Med geologi pa ta apnenec budi radovednost zaradi svojevrstnih, izredno velikih školjk litiotid, ki predstavljajo enega od petih evolucijskih dogodkov gigantizma med školjčno favno. Zato so te školjke v preteklosti pri nas že temeljito preučevali predvsem s stališča sistematike in paleoekologije, v zadnjem času tudi sedimentologije. Prav tako so litiotide bile deležne številnih klasičnih kot tudi sodobnih raziskav na območju Južnih Alp in Apeninov v Italiji. Čeprav se pojavljajo praktično na celotnem območju starodavnega oceana Neotetida (danes Alpsko-Himalajske gorske verige) in tudi Pantalase (danes Andi in Kordiljere), pa so litiotide na teh lokacijah skoraj izključno zgolj omenjene. Posledično so ti fascinantni fosili, njihov razvoj, pojavljanje, migracijske poti in zaton, še vedno slabo poznani. Na predavanju bodo prikazani prvi izsledki raziskav zaporedij z litiotidami, ki jih je spodbudila opisana problematika in jih predavatelj izvaja znotraj jedrne skupine projekta IGCP 710 »Western Tethys meets Eastern Tethys«, in sicer zaenkrat na območju Jebel Aghdar dome v Omanu in Thakkola jarku v Visoki Himalaji. Z običajno majhnim upanjem pa skupina prijavlja velik bilateralni projekt, kjer bi začete raziskave dopolnili s sodobnimi tehnikami in novimi lokacijami.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Četrtek, 19. 3., ob 11.00 in 11.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Slavko Mežek: Slovenci v Ameriki in Slovenci v Argentini
Leta 2025 je Slavko Mežek, predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija in član Slovenske matice, obiskal Slovence v ZDA in Argentini na dveh daljših popotovanjih, ob čemer je predstavljal naše delo in se povezoval z rojaki po svetu. V predavanjih bo spregovoril o svojih obiskih in spoznanjih, predvsem pa o predstavitvah našega najstarejšega kulturnega in znanstvenega društva ter druge najstarejše slovenske založbe med Slovenci po svetu, ki jim je v dar prinesel tudi naše prospekte in e-knjige.
Izvedbo predavanj in posnetka je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Četrtek, 19. 3., ob 18. uri
Mala dvorana, Matica Hrvaška, Strossmayerjev trg 4, Zagreb, Hrvaška
Predstavitev hrvaškega prevoda knjige prof. dr. Bojana Žalca
Prof. dr. Bojan Žalec bo imel predavanje, v okviru katerega bo predstavil svoj hrvaški prevod knjige Poštena suradnja, racionalnost i religija. Solidarni personalizam kao društvena filozofija. V knjigi avtor ponuja solidarni personalizem kot filozofijo, ki lahko ponudi osnovne smernice za soočanje z izzivi današnje dobe. Na dogodku bodo sodelovali še: prof. dr. Nenad Malović, prof. dr. Ivan Dodlek, doc. dr.Dan Đaković, dr. Dražen Švagelj in dr. Stjepan Štivić (kot prevajalec).
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Matica Hrvaška.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 25. 3., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Borut Ošlaj: Kvantna fizika med dejanskostjo in stvarnostjo
V prispevku bo predavatelj na podlagi nekaterih temeljnih kvantno-fizikalnih spoznanj in eksperimentov predstavil in premislil razmerje med dejanskostjo in stvarnostjo kot dveh povezanih, korelativnih sistemov, od katerih prvi nakazuje kvantno področje nebivajočega, drugi pa natančneje označuje vse strukture bivajočega. Pri tem bosta posebne pozornosti deležna dva različna interpretativna koncepta kvantne fizike: Rovellijeva relacijska interpretacija na eni ter Bohmova in Dürrova holistična na drugi strani.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Filozofski odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 31. 3., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna: Mednarodni dan jam in krasa: pot do UNESCO in pomen slovenskega krasoslovja v svetu
Mednarodni dan jam in krasa: od pobude do UNESCO
Mednarodni dan jam in krasa, ki ga bomo odslej vsako leto obeleževali 13. septembra, je UNESCO razglasil novembra 2025 na Generalni konferenci v Samarkandu kot nov mednarodni dan, namenjen ozaveščanju o pomenu kraških in jamskih okolij. Pobuda je nastala v okviru Mednarodne speleološke zveze (UIS) s sedežem v Postojni, na UNESCO pa jo je uradno vložila Republika Slovenija. Nastanek pobude je bil večleten proces, ki je vključeval pripravo znanstvenih podlag, zbiranje široke mednarodne podpore več kot 150 organizacij ter sodelovanje znanstvenikov, jamarjev, institucij in diplomacije v postopkih UNESCO. Posebno mesto pri tem ima slovensko krasoslovje, ki ima zaradi bogate kraške dediščine, dolge raziskovalne tradicije in mednarodno uveljavljenih raziskovalnih ustanov pomembno vlogo v svetovni znanosti o krasu. Razglasitev mednarodnega dneva jam in krasa zato pomeni tudi pomembno mednarodno priznanje slovenski znanosti ter prispevek k večji prepoznavnosti pomena kraških vodonosnikov, podzemne biodiverzitete, geološke dediščine in trajnostnega upravljanja kraških območij na globalni ravni.
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica, je geologinja, krasoslovka in speleologinja na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v geologijo in geomorfologijo krasa, zlasti v preučevanje jamskih sedimentov kot zapisov razvoja kraških območij skozi čas. Ukvarja se tudi z vprašanji varovanja krasa ter popularizacije znanstvenih spoznanj o podzemnih okoljih. Kot idejna vodja in koordinatorka je vodila mednarodno pobudo za razglasitev mednarodnega dneva jam in krasa.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina knjižna potovanja
Sobota, 7. 3., ob 19.45
Krekova dvorana župnišča Selca, Selca
Predstavitev knjige Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954)
V okviru 21. Krekovega večera bo potekala okrogla miza o knjigi Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954), ki je izšla pri Slovenski matici. O Rebulovih mladostnih dnevniških zapisih, ki osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, bodo spregovorili Tanja Rebula, prof. dr. Edvard Kovač, akad. prof. dr. Milček Komelj in doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, ki bo dogodek tudi moderirala.
Dogodek soorganizirata Kulturno društvo dr. Janez Evangelist Krek Selca in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 11. 3., ob 13.10
Kulturni dom Vipava, Glavni trg 15, Vipava
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Vpliv digitalnih medijev na možgane
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, specialist nevrolog za bolezni hrbtenice in možganov ter profesor klinične nevrologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, bo dijakom in dijakinjam Škofijske gimnazije Vipava predaval o vplivu digitalnih medijev na možgane. Pri Slovenski matici pripravljamo tudi njegovo knjigo z naslovom Zgodba o možganih, ki jo bo predavatelj na dogodku tudi predstavil.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirajo Kulturni dom Vipava, Škofijska gimnazija Vipava in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 11. 3., ob 18. uri
Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu, Cesta Notranjskega odreda 32, Stari trg pri Ložu
Predstavitev pesniške zbirke Milene Kraševec Predstavljam se tako
Zbirko bodo v pogovoru predstavili avtorica Milena Kraševec, Edo Šega in urednica Zarika Snoj Verbovšek, ki bo dogodek tudi moderirala. Glasbo večera bodo soustvarjale Pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina, Urša Rožmanc (citre) in Nastja Rudolf (kitara). Predstavitev pesniške zbirke bo spremljala tudi razstava njenih likovnih del.
Dogodek soorganizirajo Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu, Javni zavod Snežnik, Zavod Talita Kum Postojna in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 19. 3., ob 13. uri
Auditorium Magnum, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Pivola 10, Hoče
Predstavitev Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, zv. 19
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike je pri Slovenski matici začel izhajati leta 1971. Do leta 2002 je izšlo šestnajst zbornikov, v katerih so bile obravnavane najrazličnejše teme, ki so posegale od prazgodovine do 19. stoletja, nato je za dalj časa prenehal izhajati, po dvajsetih letih pa smo ga znova obudili s 17. zvezkom. V letu 2025 je izšel 19. zvezek, ki ga bodo po uvodnem pozdravu Zarike Snoj Verbovšek, urednice pri Slovenski matici, predstavili uredniki akad. prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar. Enega izmed prispevkov v zborniku z naslovom Zaslužni profesor Božidar Krajnčič, njegovo življenje in delo bo predstavila njegova soavtorica izr. prof. dr. Andreja Urbanek Krajnc, osrednji predavatelj pa bo Marko Balažič s predavanjem Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem v 19. stoletju, ki ga bo spremljala tudi manjša razstava o svilogojstvu na Slovenskem z naslovom Svilogojstvo in gojenje murv – zgodovina, kultura, tradicija in znanost, obenem pa bo na ogled tudi manjša postavitev del prof. Krajnčiča.
Dogodek soorganizirata Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Ponedeljek, 9. 3., ob 20.30
Peterlinova dvorana, Društvo slovenskih izobražencev, Ul. Donizetti 3, Trst, Italija
Predavanje dr. Bernarda Nežmaha o novinarstvu in o pravici do izražanja na Slovenskem
Dr. Bernard Nežmah bo kot strokovnjak za zgodovino slovenskega novinarstva, ki je pred nedavnim pri Slovenski matici izdal knjigo Neznani Jurčič – magični žurnalist, spregovoril o tem, kako je s slovenskimi mediji in s pravico do izražanja danes v Sloveniji.
Dogodek soorganizirata Društvo slovenskih izobražencev (Trst) in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Četrtek, 19. 3., ob 18. uri
Peterlinova dvorana, Društvo slovenskih izobražencev, Ul. Donizetti 3, Trst, Italija
Štirje ugledni gostje o “Svetli strani dela”
Nedavno je najboljši poznavalec nekdanje slovenske komunistične tajne politične policije (Udbe), plodni publicist Igor Omerza, izdal še 2. in 3. del trilogije o dnevniku Delo in Udbi. Po 1. delu iz leta 2019 (Temna stran Dela, Knjiga 1, Osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov), je zdaj objavil še drugi del popisa negativcev, ki so delali za Udbo v uredništvu omenjenega časopisa (Temna stran Dela, Knjiga 2, Kronika propadle “udbovsko-čebinske” Slovenije) in pa tretji del, o pozitivnih osebnostih, ki osvetljuje sedem časnikarjev Dela, ki jih je zalezovala ali preganjala Udba (Svetla stran Dela, Tretja knjiga trilogije). Skupno gre za kar 1015 strani obdelave večinoma še nepoznane arhivske dokumentacije.
Tržaški večer bo posvečen “svetlim likom”. Pri okrogli mizi bosta poleg avtorja Igorja Omerze in moderatorja Iva Jevnikarja spregovorili publicistka in nekdanja zalezovana časnikarka pri Delu Alenka Puhar ter pisateljica Jasna Blažič, torej hčerka Delovega časnikarja Viktorja Blažiča, ki je bil zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem tudi obsojen in zaprt. O knjigi, ki jo je Jasna Blažič pred kratkim posvetila očetu pod naslovom Skupinski portret z očetom, Viktor Blažič, publicist in disident in je izšla pri Slovenski matici, bo spregovorila tudi tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirajo Knjižnica Dušana Černeta, Založba Mladika in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 25. 3., ob 10. uri
Oddelek za mlade bralce, Narodna in študijska knjižnica, Ul. Filzi 14, Trst, Italija
Predstavitev knjige Ksenije Majcen Pobeg brez meja
Avtobiografski roman Ksenije Majcen Pobeg brez meja je izšel leta 2024 pri založbi Slovenska matica in je bil v letu 2025 izbrana pri projektu Primorci beremo. Pogovor za mlade bralce bo s pisateljico Ksenijo Majcen vodila urednica Zarika Snoj Verbovšek. Učencem tretjih razredov prvostopenjske srednje šole sv. Cirila in Metoda s Sv. Ivana in s Katinare bosta sprva približali kratko zgodovino delovanja Slovenske matice, slovenskega najstarejšega kulturnega in znanstvenega društva ter druge najstarejše slovenske založbe. Nato bosta spregovorili o zgodovinskem ozadju časa, ko je Evropo delila železna zavesa, da si bodo mladi lažje predstavljali, kakšno je bilo tedaj življenje tako pri nas kot tudi v Vzhodni Nemčiji, kjer je avtoričina družina živela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Avtorica bo pokazala tudi nekaj zanimivih predmetov iz časa lastnega otroštva, predvsem iz obdobja v Vzhodnem Berlinu, poslušalke in poslušalci pa bodo lahko tudi sami sodelovali v pogovoru s svojimi vprašanji.
Dogodek soorganizirata Narodna in študijska knjižnica in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 25. 3., ob 18. uri
Narodna in študijska knjižnica, Ul. s. Francesco 20, Trst, Italija
Predstavitev knjige Ksenije Majcen Pobeg brez meja
Knjiga Ksenije Majcen Pobeg brez meja je izšla leta 2024 pri založbi Slovenska matica in je bila v letu 2025 izbrana pri projektu Primorci beremo. Literarni večer s pisateljico Ksenijo Majcen o njenem življenju v Vzhodnem Berlinu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bo vodila urednica Zarika Snoj Verbovšek. V avtobiografskem proznem zapisu bolj ali manj nedolžna otroška pustolovščina, opisana s poznejše zrelejše perspektive, ponuja še mnogo več kot lahkotno branje, saj obenem razpira pogled tudi na temačnejšo realnost življenja v komunistični Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu, kjer je sovjetski sektor od treh zahodnih sektorjev ločeval praktično neprehodni zloglasni Berlinski zid. Nevsiljivo namreč slika tako tedanje družbene in politične razmere kot tudi širše medčloveške odnose, ki jih s svojo vedrino in svetlobo zaznamujeta predvsem povezanost družine in prijateljstvo, ki ne pozna meja. Sogovornici bosta predstavili zgodbo, ki je namenjena vsem generacijam, tako tistim, ki se tedanjih časov še živo spominjajo, kot tudi tem, ki si jih danes ne morejo predstavljati, dokler se vanje ne potopijo v domišljijskem literarnem svetu.
Dogodek soorganizirata Narodna in študijska knjižnica in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina odprta vrata
Torek, 24. 3., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev zgodovine in delovanja treh koroških slovenskih kulturno prosvetnih društev
V sklopu Koroških kulturnih dnevov 2026 bo potekal pogovor s predstavniki društev SPD Šentjanž (Nadja Keutschnig), SPD »Srce« Dobrla vas (Gitti Neuwersch) in SPD »Edinost« Škofiče (Mitja Rovšek) in ga bo vodila mag. Lidija Golc.
Dogodek soorganizirajo Avstrijski kulturni forum (Ljubljana), Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva (Ljubljana), Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 25. 3., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev dveh knjig dvornega svetnika dr. Pavla Apovnika
V sklopu Koroških kulturnih dnevov 2026 bo potekala predstavitev dveh knjig: Delo za slovensko narodno skupnost na Koroškem – Das Wirken für die slowenische Volksgruppe in Kärnten ter Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju. Knjigi bodo predstavili urednica Doroteja Apovnik, Lojze Wieser (za Založbo Wieser) in mag. Martina Piko-Rustia (SNIUJ – Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik).
Dogodek soorganizirajo Avstrijski kulturni forum (Ljubljana), Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva (Ljubljana), Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Slovenska matica.
Dogodka sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matica na sejmih
Nedelja, 8. 3., od 10. do 16. ure
Breg, Ljubljana
Osmomarčevski mini sejem
Vodnikova domačija organizira s Pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, 8. marca mini sejem, ki se posveča ženskim ustvarjalkam na področju literature in ilustracije. Dogajanje bo potekalo na Bregu v Ljubljani. Tudi Slovenska matica bo sodelovala z izborom knjig slovenskih avtoric, ki jih bo mogoče kupiti po akcijskih cenah. Več o dogodku lahko preberete na spletni strani Vodnikove domačije.
Petek, 13. 3., od 17. do 20. ure
Preddverje Velike dvorane Teološke fakultete, Poljanska cesta 4, Ljubljana
Mali patristični knjižni sejem TEOF
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani pripravlja 13. tradicionalno Slovensko patristično popoldne, kjer bodo v ospredju razprave pridige oz. govori, in obenem prireja manjši knjižni sejem. Na knjižnem sejmu bo z izborom knjig po akcijskih cenah sodelovala tudi Slovenska matica.
Torek, 17. 3.–četrtek, 19. 3.
Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
17. Grošljev simpozij: Mitični in zgodovinski Rim do 2. punske vojne (2026)
Letošnji Grošljev simpozij bo posvečen starorimskemu zgodovinarju Titu Liviju in zgodovini Rima od prvih začetkov, ovitih v mite in legende. V času simpozija bo potekala vzporedna prodaja knjig, tako da boste knjige Slovenske matice, ki je izdala že tri zvezke prevoda Livijevega dela Od ustanovitve mesta (prevedli so jih prof. dr. Primož Simoniti, izr. prof. dr. Aleš Maver in izr. prof. dr. Matej Hriberšek) lahko kupili po znižanih sejemskih cenah.
Več o simpoziju in programu najdete na spletni strani Filozofske fakultete.
Četrtek, 19. 3.–nedelja, 22. 3.
Mednarodni knjižni sejem v Leipzigu
Na mednarodnem knjižnem sejmu v Leipzigu (Nemčija) bo Slovenska matica sodelovala s predstavitvijo svojih knjig na slovenski nacionalni stojnici v organizaciji Javne agencije za knjigo RS.
Torek, 31. 3.–sreda, 1. 4.
Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, Ljubljana
Sejem akademske knjige Liber.ac
Sejem Liber.ac letos nosi naslov VSEMU SMO KOSovel, saj je posvečen pesniku Srečku Kosovelu ob 100. obletnici njegove smrti. Slovenska matica bo na sejmu sodelovala z izborom knjig po znižanih sejemskih cenah.
Več o sejmu najdete na spletni strani Filozofske fakultete.
Drugo
Ponedeljek, 2. 3., ob 11. uri
Predavalnica 102 na Oddelku za zgodovino, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, Ljubljana
Slovesnost ob 100-letnici zasl. prof. dr. Ignacija Vojeta
Ob 100. rojstnem dnevu zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, dr. Ignacija Vojeta, ki je s svojo raziskovalno prodornostjo temeljito nadgradil poznavanje poznosrednjeveške in zgodnjenovoveške zgodovine JV Evrope, s svojim pedagoškim žarom pa je s srednjeveško in zgodnjenovoveško zgodovino te regije seznanil številne generacije slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev, soorganiziramo slovesnost za čilega slavljenca, ki je tako aktiven, da zdaj piše svoje spomine. Slovenska matica, Oddelek za zgodovino FF UL in Zveza zgodovinskih društev Slovenije mu pripravljamo rojstnodnevni sprejem.
Dogodek soorganizirajo Oddelek za zgodovino FF UL, Slovenska matica in Zveza zgodovinskih društev Slovenije.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na YouTube.