13.12.2022; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na naravoslovno predavanje prof. dr. Jožeta Rakovca o vodnih zadrževalnikih, ki bo v torek, 13. decembra 2022, ob 18.00 uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Prof. dr. Jože Rakovec, univ. dipl. meteorol.
Zadrževalniki vode – pobuda Slovenskega meteorološkega društva
Slovenija je z vodo nadpovprečno bogata država. Tudi zato ker imamo vode veliko, nimamo vsesplošne zavesti, da bi jo morali zadrževati takrat, ko je je veliko, za takrat, ko je kje morda primanjkuje. Tako nam to veliko naravno bogastvo tudi takrat, ko to ni primerno, prehitro odteka v Jadran in proti Črnemu morju. Slovensko meteorološko društvo SMD je v letošnjem poletju začutilo dolžnost, da na to opozori. Ker pa je bilo v tem poletju hudo pomanjkanje vode v Slovenski Istri, na Krasu pa so divjali požari, bi tako opozorilo morda kdo razumel samo kot skrb za več vode v takih akutnih razmerah, pri tem pa bi drugi vidiki v zvezi z zadrževanjem vode povsem zbledeli. Zato je SMD s svojim opozorilom počakalo na konec poletja, sedaj pred začetkom zime pa je dobilo možnost, da svojo pobudo predstavi tudi na Slovenski matici, za kar se ji zahvaljuje.
Zakaj vse zadrževanje padavinske vode? Ob močnih padavinah pri nas kar pogosto prihaja do hudourniških poplav. Če bi takrat več vode uspeli zadržati v zgornjih delih povodij in za suhimi zadrževalniki, ne bi vsa naenkrat pridrvela skozi ozke predele dolin in tam poplavljala (pa odnašala bregov, cest, druge infrastrukture). Če bi imeli na razpolago dovolj vode, bi jo lahko ob sušnih obdobjih postopoma spuščali v vodotoke, da ti ne bi presahnili pod biološki minimum, kar privede, na primer, do pogina na tisoče ribjih mladic (saj večje ribe ribiči pogosto še nekako uspejo preseliti drugam). Za pitno vodo niti ni nujno, da bi imeli zadrževalnike povsod po Sloveniji, saj bi lokalna pomanjkanja lahko reševali tudi z vodovodi od tam, kjer je vode vedno veliko (a sem in tja kak zadrževalnik nikakor ne bi škodil). Za namakanja v kmetijstvu pa so potrebe bistveno večje, zato so zadrževalniki nujni na tistih območjih, kjer kmetijstvo sorazmerno pogosto potrebuje vodo. Tu so še energetika, zaloge podzemne vode, pa količine vode, ki jih načrpamo …
V prikazu pobude SMD bodo najprej predstavljeni osnovni podatki o padavinah pri nas, o tem, koliko vode izhlapi in koliko je odteče. Potem bomo pokazali primere povsem naravnih načinov zadrževanja vode in pri tem navedli nekaj podatkov o vlogi tal, gozda ter podrasti in stelje v gozdovih. Nadaljevali bomo s sonaravnimi načini zadrževanja vode ter z večjimi grajenimi objekti: majhnimi zadrževalniki, suhimi zadrževalniki in z akumulacijami za jezovi. Predvsem pri teh zadnjih bomo opozorili na pogosta nasprotovanja zadrževalnikom in ob tem navedli utemeljene in neutemeljene razloge za nasprotovanja.
Slovensko meteorološko društvo so leta 1954 s profesorjem dr. Oskarjem Reyo ustanovili prvi diplomanti meteorologije predvsem zato, da bi se kot novi strokovnjaki z univerzitetno izobrazbo matematično-fizikalne usmeritve na tem področju uveljavili v takratni meteorološki in hidrološki službi Slovenije, ki do tedaj meteorologov pač ni imela. Po osamosvojitvi Slovenije se je društvo preimenovalo iz Društva meteorologov Slovenije v Slovensko meteorološko društvo. (Prej tako ime društva ni bilo možno, saj so bila društva poimenovana po republikah, ne pa po narodnostih.)
Jože Rakovec je upokojeni redni profesor Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki na matični fakulteti še vedno občasno predava (saj učiteljev meteorologije ni dovolj). Učil pa je še na Fakulteti za strojništvo (pilote), na Filozofski fakulteti (geografe), na Zdravstveni fakulteti (sanitarne inženirje), na Univerzi v Novi Gorici (na študiju okolja) ter na doktorskem študiju Varstva okolja na UL. Raziskovalno se je usmerjal predvsem v mezo-meteorološka dogajanja: nastanek in turbulentni razkroj jezer hladnega zraka v kotlinah, pobočne vetrove in padavine ob dviganju zraka preko gorskih pregrad, sunkovitost burje. Opravil ali vodil je kar nekaj aplikativnih raziskav: s področja onesnaževanja zraka, morebitnega vpliva umetnih vodnih akumulacij na mikroklimo v okolici, o (ne)učinkovitosti preprečevanja pojava toče v Sloveniji, o vplivu hladilnih stolpov elektrarn na okolico, o morebitnem vplivu meteoroloških radarjev na okolico … Dalj časa je bil predstavnik najprej Jugoslavije, potem pa Slovenije v projektu COST o meteoroloških radarjih, potem pa je bil tri mandate predsedujoči Tehničnemu komiteju COST za meteorologijo. S prof. Andrejem Hočevarjem je bil nagrajen z nagrado Kidričevega sklada.
Naravoslovno-tehniški odsek SM