21.03.2023; 18:00 - 19:00; Dvorana OŠ Dobravlje, podružnica Črniče, Črniče 27, 5262 Črniče
Vljudno vabljeni na predstavitev knjige prof. ddr. Marije Stanonik Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt, ki bo v torek, 21. marca 2023, ob 18. uri v dvorani OŠ Dobravlje, podružnica Črniče (Črniče 27, Črniče). Monografija aleksandrinstvu postavlja ogledalo z moške strani, o njej pa bodo v krajih, kjer je ta zgodba dejansko potekala, spregovorile urednica in (so)avtorica knjige prof. ddr. Marija Stanonik, pomočnica tajnice-urednice Slovenske matice Zarika Snoj Verbovšek in Alenka Obid, urednica ANNALES ZRS, znanstvene založbe ZRS Koper, pri čemer bo posebna pozornost posvečena tudi širšemu zgodovinskemu kontekstu ter etnološki in jezikoslovni vrednosti objavljenih pisem. Na dogodku bodo sodelovali tudi učenci OŠ Dobravlje, podružnice Črniče.
Dogodek soorganizirajo Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Osnovna šola Dobravlje, Krajevna skupnost Črniče, Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Marija Stanonik (ur.): Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt
Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva v prvi polovici 20. stoletja v več objavah obdelano le z ženske strani, s poudarkom na ženskah, ki so se odpravile v Egipt, kjer so bile deležne eksotičnosti tujega sveta in svetovljanstva. Tokratna monografija aleksandrinstvu prvič postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi pisem skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje.
Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje, sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne nazadnje odlična podlaga za roman v pismih.
Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatičen prepis, da bi bil tako dostopen za jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih primorskih narečij v času fašizma, v 30. letih 20. stoletja.
Nastavki za dodatne študije so dani v spremnih študijah k objavljenemu viru. Ivan Bresciani, vnuk, ki se avtorja ohranjenih pisem še spominja, na kratko opiše njegovo družino, ko se mu je žena končno le vrnila iz Egipta, in njegovo smrt. Svoje spomine predstavita tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani. Sledijo znanstveni članki, razvrščeni po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v Egiptu. Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novoodkritim virom. Tega pa je natančno razčlenila z več vidikov urednica in (so)avtorica akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS ter s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.