15.02.2024; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev novih knjig Slovenske matice, ki bo v četrtek, 15. februarja 2024, ob 11.00 v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Na novinarski konferenci bomo predstavili nove knjižne izdaje Slovenske matice. Posebno pozornost bomo namenili jubilejni izdaji Slovenska matica ob 160-letnici, ki sta jo uredili Nada Šumi in tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki bo knjigo tudi predstavila. O zborniku iz zbirke Odstiranja Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja bo spregovorila ena od urednic dr. Lilijana Žnidaršič Golec, zbornik s posveta o Radu L. Lenčku z naslovom Rado Ludovik Lenček – humanist, učenjak, domoljub pa bo predstavila njegova urednica Zarika Snoj Verbovšek. Sledila bo predstavitev 2. zvezka prevoda rimske zgodovine Od ustanovitve mesta Tita Livija, o katerem bosta spregovorila urednik doc. dr. David Movrin in prevajalec doc. dr. Aleš Maver. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Slovenska matica ob 160-letnici
Uredili: Nada Šumi in Ignacija Fridl Jarc
Slovensko matico so v vsej njeni dosedanji 160-letni zgodovini vodili prvaki slovenskega naroda, ugledni znanstveniki, umetniki, v zgodnjem obdobju tudi politiki, predvsem pa veliki domoljubi. Poskrbeli so, da je bilo njeno delovanje za razvoj slovenskega strokovnega in umetniškega jezika, ohranjanje narodovega spomina na zaslužne posameznike, arhiviranje rokopisnega gradiva in prizadevanj za vsestransko kulturno omiko dobro dokumentirano. Povzetek tega delovanja naša založba predstavlja v letošnji jubilejni knjigi Slovenska matica ob 160-letnici. Posebej privlačna novost knjige je predstavitev Matičine portretne galerije predsednikov, ki krasijo našo glavno dvorano in sejno sobo. Predstavljeni so v sliki in besedi, z življenjepisnimi podatki, pa tudi s podatki o njihovih portretistih, večinoma uglednih slovenskih slikarjih. Ob tem je izčrpno predstavljena njena založniška dejavnost vse od tistih začetkov, ko je bilo potrebno narod šele široko opismenjevati, do danes, ko Slovenska matica svojo vlogo utemeljuje znotraj ogromne knjižne produkcije številnih založb in svojo tradicijo nadaljuje z visoko postavljenimi vrednostnimi kriteriji in prepoznavnimi knjižnimi zbirkami, med drugim z nepogrešljivo filozofsko knjižnico, na novo vpeljano zbirko poezije Mozaiki in pravkar oživljeno Knezovo knjižnico. Knjiga javnost seznanja tudi s pomembnimi potezami, dogodki in javnimi izjavami Slovenske matice ob slovenski osamosvojitvi, ko je Matici predsedoval klasični filolog akademik Primož Simoniti in jo je kot tajnik-urednik vodil pisatelj akademik Drago Jančar. Predstavljamo pa tudi zgodovino naše historične stavbe, ki smo jo v notranjščini za praznik po svojih močeh osvežili.
Avtorji besedil so: Aleš Gabrič, Milček Komelj, Ignacija Fridl Jarc in Breda Ilich Klančnik, uredili pa sta jo Nada Šumi in Ignacija Fridl Jarc.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Odstiranja
Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja
Uredili: Lilijana Žnidaršič Golec in Metoda Kokole
Knjiga sedmih mednarodno uveljavljenih avtorjev s področij zgodovinskih, muzikoloških in umetnostnozgodovinskih znanosti govori o življenju, delovanju in upodobitvah Jurija Slatkonje iz Ljubljane, cerkvenega dostojanstvenika in organizatorja dvorne glasbene kapele Maksimilijana I. Delo je razdeljeno v tri tematske sklope. Prvi obravnava Slatkonjevo življenjsko in karierno pot. Posebno pozornost namenja njegovemu krajevnemu in socialnemu izvoru ter vplivu mreže njegovih poznanstev na njegovo delovanje in se ukvarja z njegovo vlogo po posvetitvi v dunajskega škofa leta 1513. Drugi sklop je posvečen Slatkonji kot glasbeniku. Prva razprava podaja pregled dosedanjih obravnav Jurija Slatkonje kot glasbenika ter ovrednoti njegovo znano skladateljsko delo. Sledi prispevek o tedanji organizaciji cesarske dvorne kapele in Slatkonjevi vlogi. Sklop zaključuje pregledna predstavitev glasbenih aktivnosti na Slovenskem v njegovem času. Zadnji sklop prinaša analizo Slatkonjevih upodobitev iz obdobja zgodnjega novega veka ter analizo Slatkonjevega epitafa v dunajski stolnici, zlasti glede na njegovo avtorstvo. Vsi prispevki temeljijo na arhivskih virih, nekateri so bili za to publikacijo uporabljeni prvič. Slatkonjevo življenje in delo umeščajo tako v slovenski nacionalni kot tudi širši evropski prostor.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založbe ZRC SAZU.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Muzikološkega inštituta ZRC SAZU.
Rado Ludovik Lenček – humanist, učenjak, domoljub
Prispevki s posveta Ob stoletnici rojstva slavista in filologa Rada Ludovika Lenčka na Slovenski matici 1. junija 2022
Uredila: Zarika Snoj Verbovšek
Na Slovenski matici je leta 2022 potekal posvet, posvečen dr. Radu Ludoviku Lenčku (1921–2005), slavistu, slovenistu, primerjalnemu jezikoslovcu, filologu, pa tudi etnografu in kulturnemu zgodovinarju, enemu izmed tistih Slovencev, ki so sloves domovine in maternega jezika ponesli daleč v svet. Čeprav ga je po drugi svetovni vojni življenjska pot zanesla v ZDA, kjer je ustvaril vrhunsko akademsko kariero, je pomembne korake na svoji znanstveni poti naredil že doma. Prispevki v pričujočem zborniku govorijo tako o njegovi razgibani življenjski poti in široki mreži prijateljskih in strokovnih stikov kot o njegovem bogatem pedagoškem in znanstvenem delovanju. Uvodnemu prispevku dr. Aleša Gabriča, ki Rada L. Lenčka predstavi kot zagovornika »kulturnega sodelovanja preko idejnih in političnih barier« in opiše njegove stične točke s Slovensko matico, sledi prispevek dr. Vesne Mikolič o njegovem življenju in delu. Lenčkova hči in rusistka Lena M. Lenček osvetli vso človeško in znanstveno širino svojega očeta, njenemu pričevanju pa sledijo trije prispevki slovenistov z one strani luže, ameriškega slavista Henryja R. Cooperja ml., ameriško-slovenskega literarnega zgodovinarja Timothyja Pogačarja in kanadskega slovenista Toma Priestlyja, ki so neke vrste Lenčkovi nasledniki. V drugem delu monografije spoznamo Lenčkovo delovanje in odmeve njegovega dela v tržaškem, srbskem in nazadnje slovenskem okolju. Novinar Ivo Jevnikar izpostavi pomen njegovega bivanja in dela v prvih povojnih letih na Tržaškem, slavistka in slovenistka Marija Mitrović pokaže, kako se je v objavah v srbskih znanstvenih publikacijah pokazalo tudi globoko Lenčkovo zanimanje za srbohrvaški jezik in južnoslovanske kulture. Rozina Švent, nekdanja sodelavka Narodne in univerzitetne knjižnice, pa oriše skrb za ustrezno ureditev in predstavitev zapuščine Rada L. Lenčka v NUK-u. Tako se nam skozi zbornik razprostre bogata življenjska in znanstvena pot slovenskega rojaka, ki je s svojim delovanjem v slovenskem, slovanskem in ameriškem prostoru v okviru slavističnih študij uveljavljal študije manjših slovanskih jezikov, literatur in kultur, predvsem slovenistiko. Po njegovi zaslugi in zaslugi široke mreže vzpostavljenih povezav, tudi njegovih naslednikov, je slovenistika v ZDA še danes prisotna, živa in živahna. Pričujoči zbornik tako širi vednost o tem velikem slovensko-ameriškem slavistu in slovenistu, hkrati pa izraža tudi posebno priznanje za njegovo delo.
Knjiga je izšla s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tit Livij: Od ustanovitve mesta II. 6.–10. knjiga
Prevedel in spremno besedo napisal: Aleš Maver
Uredil: David Movrin
Drugih pet knjig Livijeve zgodovine popisuje čas od katastrofalnega vdora Galcev in zavzetja Rima v začetku četrtega stoletja pr. Kr. dalje, torej boje za prevlado na Apeninskem polotoku, vojne z Ekvi, Volski, Etruščani in Samniti, vse do leta 292. Delež vojaških vsebin v njej narašča in se po sorazmerno skromni slabi polovici v šesti in dobri polovici v sedmi knjigi v osmi knjigi dvigne kar na tri četrtine vsega besedila.
Kljub močnemu poudarjanju vojaške komponente pri tej zgodovini pa Livij vzporedno slika fresko z razvojem ustanov pri rimski republiki, ki je povezan z vedno novimi valovi »spopada stanov«, bojev med patriciji in plebejci. Občasno, zlasti ob prizadevanjih ljudskih tribunov za plebejski konzulat in ob opisovanju trpljenja dolžnikov, ki pristanejo v okovih, pridejo na dan plebejcem bolj naklonjeni toni; v glavnem pa prevladujejo stari, aristokraciji bližji pogledi. S temnimi barvami naslika nekdanjega rešitelja Kapitola Marka Manlija, ki naj bi se skušal polastiti kraljevske oblasti in v katerem sodobni raziskovalci razbirajo Livijeve namige na Cezarjevega in Ciceronovega sodobnika Katilino, in kurulskega edila (pre)nizkega rodu Gneja Flavija. Prvak rimskih zgodovinarjev je tako skušal postaviti pomnik nekdanji slavi, hkrati pa je upal, da se bodo bralci iz njegovih podob tudi česa naučili.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.