29.02.2024; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predstavitev novih filozofskih knjig Slovenske matice, ki bo v četrtek, 29. februarja 2024, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Na novinarski konferenci Slovenske matice bomo predstavili nove knjige založbe s področja filozofije. Knjigo iz zbirke Slovenska filozofska misel O naravi duha Andreja Uleta bo predstavil prof. dr. Andrej Ule, Latinske pridige (Opus sermonum) Mojstra Eckharta iz zbirke Filozofska knjižnica bo predstavil prevajalec ter pisec opomb in spremne besede Gorazd Kocijančič, zbornik iz zbirke Odstiranja Vzdržati različnost: filozofske razprave o mnogih svetovih pa urednik prof. dr. Marko Uršič. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Andrej Ule: O naravi duha
Uredil: Marko Uršič
Knjiga Andreja Uleta O naravi duha je obsežen in temeljit premislek o filozofskih pojmovanjih duha v zgodovini in sedanjosti ter iskanje novega, filozofsko in znanstveno podprtega pojma duha, ki presega tako spiritualistično-metafizična kakor tudi naturalistična pojmovanja. Avtor razume pojem duha kot situacijsko določeno, implicitno »dano« celoto latenc, potenc, tendenc in aktualizacij. Pri tem se navezuje na Hartmannovo rekonstrukcijo Heglovega pojma »objektivnega duha« in na nekatera pojmovanja »otelešenega duha« pri Peirceu, Merleau-Pontyju, Brandomu, Batesonu, Descombesu, v sodobni kognitivni znanosti, biosemiotiki idr. V zadnjem poglavju razpravlja tudi o kozmični duhovni evoluciji človeštva ter obravnava nekatere fizikalno-kozmološke hipoteze o duhovni osnovi snovnega kozmosa.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica
Mojster Eckhart: Latinske pridige (Opus sermonum)
Prevedel, spremno besedo in opombe napisal: Gorazd Kocijančič
Sermones so univerzitetne pridige, ki jih je Eckhart večinoma spisal med časom svojega drugega poučevanja na pariški univerzi in jih izrekal pred svojimi dominikanskimi sobrati; pridiganje (prædicatio) je namreč tedaj sodilo med pomembne dolžnosti univerzitetnega predavatelja. Akademski kontekst se v latinskih pridigah pozna po mnogo večji vključenosti filozofskih razprav v komentiranje svetega spisja. Mojstrova eksegeza je izrazito spekulativna, opira se na tedanje jezikoslovje in alegorično metodo branja »duhovnega pomena« Pisma. Mnogo več kot v nemških pridigah je navedkov, ki pričujejo o veliki širini Eckhartove erudicije; tako med navedenimi avtorji najdemo Ambrozija, Anzelma, Aristotela, Avla Gelija, Avguština, Averoesa, Aviceno, Beda Častitljivega, Bernarda iz Clairvauxa, Boetija, Hrizostoma, Dionizija Areopagita, Mojzesa Majmonida, Platona, Plotina, Origena, Seneko, Tomaža Akvinskega in Knjigo o vzrokih (Liber de causis), povzetek Proklovih Prvin bogoslovja. Eckhart stalno prepleta in medsebojno osvetljuje Staro in Novo zavezo. Eksegeza je pri tem vedno osrediščena v njegovem temeljnem interesu: duhovnem življenju oziroma rojstvu Besede v duši. V latinskih pridigah se na samosvoj način izražajo temeljne Mojstrove teme, ki jih poznamo iz nemških besedil: Božanstvo kot absolutno Eno in obenem Trojica, učlovečenje Besede in človekovo sinovstvo v Kristusu, intimnost odnosa med Bogom in dušo, bistvo milosti, usmiljenja in nesebične ljubezni.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Odstiranja
Vzdržati različnost: filozofske razprave o mnogih svetovih
Uredila: Maja Malec in Marko Uršič
Monografija Vzdržati različnost prinaša izvirne in filozofsko inovativne prispevke k sodobni razpravi o mnogih svetovih, od logike, metafizike in kozmologije do umetnosti, antropologije, etike in kulture. Je pionirsko delo v slovenskem filozofskem in širšem kulturnem prostoru, ki naj bi – med drugim – pripomoglo k večji idejni in tudi politični strpnosti do »drugače mislečih« in nasploh do različnosti. V monografiji sodeluje vrsta doktoric in doktorjev filozofskih znanosti, ki imajo zelo različne filozofske poglede, vendar se uspešno srečujejo v skupnem logosu. (Iz recenzije prof. dr. Franca Malija)
Avtorice in avtorji prispevkov so Tomaž Grušovnik, Tine Hribar, Božidar Kante, Janko Lozar Mrevlje, Peter Lukan, Maja Malec, Olga Markič, Borut Ošlaj, Nina Petek, Lenart Škof, Darko Štrajn, Andrej Ule, Marko Uršič in Bojan Žalec.
V prispevkih se prepletajo sodobni in zgodovinski vidiki obravnavane tematike kot tudi uvidi različnih disciplin – kozmološka obravnava se sprevrne v etično razmišljanje o idealu sočutja, teorija razvejanega časa utemeljuje možnost človekove svobode, možni svetovi so bistveni tako za modalno logiko kot za Leibnizevo teodicejo. Prepletanje različnih misli in koherentna celovitost monografije nam na neki način nakažeta, kakšen je odgovor avtorjev na vprašanje o odnosu med mnogim in enim, ki se ga da razbrati v ozadju ideje o mnogih svetovih. Mnogo je namreč po eni strani zoperstavljeno enemu, po drugi strani pa se v odnosu do njega šele vzpostavlja. (Iz recenzije prof. dr. Urbana Kordeša)
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založbe Univerze v Ljubljani; Znanstvene založbe Filozofske fakultete.
Izid knjige sta podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter Raziskovalni program št. P6–0252 Filozofske raziskave, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.