16.05.2026; 19:00 - 20:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Prijazno vabljeni na predavanje dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki bo v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2025, ob 19. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Ustavno sodišče RS je zavrglo pobudo Radovana Korošca za oceno ustavnosti odločitve Vlade RS o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma. Ustavna sodnika Rajko Knez in Rok Svetlič sta v ločenih navedla bistvene razloge, ki tako odločitev obsojajo kot nerazumno in nepošteno. V predavanju bo dr. Jože Dežman opozoril na temeljna izhodišča soočanja z zločinsko dediščino totalitarnega komunizma, na podlagi katere se je slovenski stalinistični komunizem polastil oblasti in s katero je samoupravni socializem propadel. In tako kot zaradi svojega zločinskega jedra Ljudska in Socialistična Republika Slovenija ni bila država slovenske nacije, tako se je in se še vedno Republika Slovenija vzpostavlja kot suverena demokratična država tako z odkrivanjem resnice kot tudi z ukrepi tranzicijske pravičnosti. Dr. Dežman bo z nekaj primeri predstavil dosežke Republike Slovenije v soočenju z zločini komunizma in predstavil značilnosti kulturne vojne, ki jo proti tem dosežkom bijejo novostalinistični konzervativci.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Dr. Jože Dežman je slovenski arhivar, filozof, muzealec, publicist in zgodovinar. Diplomiral je iz filozofije in leta 2014 na Teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic. Kot muzejski svetovalec je delal v Gorenjskem muzeju v Kranju, bil je direktor Muzeja novejše zgodovine in direktor Arhiva Republike Slovenije. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še antropologiji, muzeologiji in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju odpira nove smeri obravnavanja zgodovine druge svetovne vojne, kot sta okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja in celovita obravnava žrtev vojne in mobilizirancev v nemško vojsko. Raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto publicističnih, pogosto političnih prispevkov v strokovnem in dnevnem časopisju ter drugih medijih. Od leta 2005 do danes je predsednik Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.