11.10.2022; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predavanje prof. dr. Aleša Krainerja z naslovom Digitalizacija v grajenem bivalnem in delovnem okolju, ki bo v torek, 11. oktobra 2022 ob 18.00 uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Da bi dosegli cilj podnebno nevtralna Evropa do leta 2050, je bila sprejeta vrsta dokumentov na ravni Evropske zveze in Slovenije. Digitalna preobrazba je zajeta posredno, a večkrat, v Evropskem zelenem dogovoru, COM/2019/640, in neposredno v obliki stebrov in/ali področij v uredbi o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost, EU 2021/241, in v Načrtu za okrevanje in odpornost, 2021 ter v vrsti dokumentov, ki obravnavajo digitalizacijo, na primer Digitalna Slovenija 2030. V Sloveniji je bila ustanovljena Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo.
V bistvu je struktura razvojnih področij Mehanizma za okrevanje in odpornost ter Načrta za okrevanje in odpornost vsebinsko sestavljena iz dveh delov: 1. objektov, ki obravnavajo: zeleni prehod, pametno, trajnostno in vključujočo rast, socialno in teritorialno kohezijo, zdravje ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost, politike za naslednjo generacijo, otroke in mlade, kot so izobraževanje ter pridobivanje znanj in spretnosti, in 2. orodij za optimizacijo proizvodnje in delovanja »objektov«: informacijsko-komunikacijske tehnologije in umetne inteligence z digitalno preobrazbo.
Iz zgornjih podatkov se vidi, da gre za vrsto strukturno neurejenih in nepovezanih področij. Uspešna digitalizacija lahko temelji le na podlagi strukturiranih »osnovnih zahtev«. Izhodišče za uspeh projektov je jasna definicija položaja področij vloge ciljev: digitalizacija ni glavni cilj, je le orodje/ogrodje za izvedbo ostalih ciljev Evropskega zelenega dogovora.
Aleš Krainer je leta 1942 v Ljubljani rojeni univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, doktor tehničnih znanosti, znanstveni svetnik, redni profesor za področje stavbarstva in član Slovenske inženirske akademije. Diplomiral je leta 1968 na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pri prof. E. Mihevcu in leta 1990 prav tam doktoriral. V letih 1969 in 1970 je sodeloval pri sanaciji objektov po potresu v Banja Luki, kjer je prejel posebno priznanje Vojnogradževinske komande Banja Luka – Medaljo za vojne zasluge. Od 1973 do 2013 je služboval na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (poznejša Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo). V letih 993 in 1995 je bil gostujoči profesor v Združenem kraljestvu (Architectural Association Graduate School) in leta 1999 na Japonskem (Kobe Design University, JP). Med letoma 1998 in 2013 je bil predstojnik katedre za stavbe in konstrukcijske elemente na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ljubljanske univerze.
Skupaj s fiziki je razvil nove metode načrtovanja in oblikovanja konstrukcijskih sklopov in zgradbe kot celote na osnovi sistemske analize v okviru bioklimatskih principov. Aktivno je sodeloval pri pripravi učnih programov in uvedbi novih predmetov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in na Zdravstveni fakulteti. Bil je ustanovni član in predsednik Jugoslovanske sekcije 1989–1991 in Slovenske sekcije 1991–2014 Mednarodnega društva za sončno energijo ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj. Vodil je več deset razvojno-raziskovalnih domačih in mednarodnih projektov. Organiziral in vodil je drugi International Solar Energy Society Europe Solar Congress (Portorož, 1998).
Ukvarja se tudi s slikarstvom in oblikovanjem. Z Ljubico Kočica je oblikoval kolekcijo izvirnih plastik za priznanja ob 90-letnici Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Pri spominski plastiki Toneta Svetine v Debečah (1977) je prispeval zasnovo in zunanjo ureditev.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.