17.01.2023; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predavanje prof. dr. Franca Pohlevna z naslovom Biotehnologija višjih gliv, ki bo v torek, 17. januarja 2023, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Glive so heterotrofni organizmi. Prebavne encime izločajo v substrat in nato produkte razgradnje absorbirajo v celice hif (lizotrofija). Telo glive predstavlja podgobje ali micelij, ki ga ustvarja obsežen preplet drobnih nitk – hif. Podgobje se razrašča pod zemljo ali v različnih substratih in lahko doseže velike dimenzije. Ko se podgobje oskrbi z energijo, iz njega ob ugodnih pogojih zraste razmnoževalni organ – trosnjak. S prostim očesom viden trosnjak na splošno imenujemo goba.
Glede na oskrbo podgobja s hranili delimo glive na: parazite, ki povzročajo bolezni rastlin in živali; simbionte, ki živijo v sožitju z rastlinami (mikoriza) in saprofite ali glive razkrojevalke, ki uspevajo na raznovrstnih odmrlih substratih. Prav saprofitske glive so izjemno pomembne v biotehnologiji in na številnih področjih predstavljajo neizkoriščen potencial človeštva.
Znanje o življenjskih pogojih in fiziologiji gliv je osnova za biotehnologijo gliv (mikotehnologijo). Zato bom v predavanju najprej na kratko podal splošen opis in fiziologijo gliv ter predstavil njihov pomen v mikotehnologiji. V drugem delu pa bom predstavil možnosti uporabe mikotehnologije v prehrani (gojenje gliv), farmaciji, medicini, agronomiji, gozdarstvu in lesarstvu (mikorizacija ter naravni biocidi in FFS), gradbeništvu, razgradnji posebnih odpadkov in plastike (deponije) ter detoksikaciji kulturnozgodovinskih predmetov, ki so bili v preteklosti zaščiteni z nevarnimi biocidi.
Franc Pohleven je upokojeni zaslužni redni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Najprej je raziskoval mikorizo, po letu 1990 pa preučuje lesne škodljivce (lesne glive in insekte) ter razvija okolju prijazne postopke in sredstva zaščite lesa, zlasti predmetov ter objektov kulturnozgodovinske dediščine in biotehnologijo višjih gliv. S teh področij je v Sloveniji organiziral štiri mednarodne znanstvene kongrese. Bil je vodja Slovenske gozdno lesne tehnološke platforme (SGLTP), v okviru EU pa član odbora Forest-Based Sector Technology Platform. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil predsednik Sveta za gozdno-lesno verigo, sedaj pa je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo član delovne skupine Gozd-les. Je izredni član Inženirske akademije Slovenije (IAS).
V številnih nacionalnih, COST, bilateralnih in drugih mednarodnih projektih je tesno sodeloval z znanstvenimi inštitucijami doma (IJŠ, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, UM) in v tujini – z Imperial College v Londonu, Technische Universität na Dunaju in Bundesforschungs-anstalt für Forst- und Holzwirtschaft v Hamburgu, s področja konservatorstva in biotehnologije pa z Metropolitanskim muzejem v New Yorku in s Smithsonian muzejem v Washingtonu. Na področju gojenja užitnih in zdravilnih gliv je z bilateralnimi projekti sodeloval z Edible Mushroom Institute v Šanghaju. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter soavtor več patentov, od katerih sta dva prešla v industrijsko proizvodnjo.
Že vrsto let se prostovoljno zavzema za popularizacijo predelave in rabe lesa za izdelke ter objekte. Od leta 2009 v Cankarjevem domu in po Sloveniji organizira razstave ter prireditev Čar lesa, katerih namen je ozaveščati javnost o pomenu lesa za obvladovanje podnebnih sprememb, varovanju okolja in zdravja ljudi. Predlagal je, da se 13. maj razglasi za Mednarodni dan lesa.
Naravoslovno-tehniški odsek SM