06.12.2022; 11:00 - 12:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vljudno vabljeni na predstavitev knjige Ivana Vogriča Drezanje v osje gnezdo, ki bo v torek, 6. decembra 2022, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani. O delu bosta govorila avtor Ivan Vogrič in akademik prof. dr. Milček Komelj.
Dogodek je del prireditev, ki jih podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Dogodek soorganizirata Kulturni center Maribor in Slovenska matica.
Ivan Vogrič – Drezanje v osje gnezdo
Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 203, število strani 174, leto izida 2022
Slovenski pisatelj in zgodovinar Ivan Vogrič je pri mariborskem Kulturnem centru v Zbirki Frontier, Proza objavil romanizirano biografijo o kulturnozgodovinskem publicistu, zbiratelju in zapisovalcu ljudskega izročila Lovru Žvabu. Knjiga nosi naslov Drezanje v osje gnezdo (2022) in bi jo žanrsko lahko označili tudi za zgodovinski roman, v njej pa so protagonisti v svojih polemikah kritični do tedanje politike in družbenega dogajanja v širšem smislu besede. Marsikatera naperjena ost ohranja svojo ostrino tudi v današnjem času. Roman je na razpisu mariborskega Kulturnega centra Novi roman 21 prejel drugo nagrado. Grafično zasnovo je pripravil Peter Dobaj, oblikovanje in prelom Romeo Štrakl, avtor spremne besede je Marko Golja, fotografije so iz arhiva dedičev.
Roman Drezanje v osje gnezdo je nastal na osnovi avtorjevega temeljitega raziskovanja življenja in dela Lovra Žvaba in je napisan v obliki dnevnika tretjeosebnega pripovedovalca. Začne se tridesetega avgusta 1875 ob reki Savi in konča na Krasu šestnajstega julija 1882. Žvab je bil rojen leta 1852, njegovo življenje se je izteklo leta 1888. V kratkem času dnevniških zapisov se je zvrstilo veliko dogodkov: pot med prostovoljce za spopad s Turki, srečavanje s Franom Levstikom (Vogrič je napisal roman Lovro Žvab, Levstikov prijatelj),sodelovanje s Slovensko matico, udeleževanje razprav in shodov, spopadanje s pljučno boleznijo in še marsikaj drugega. Dragocenost romana je intelektualna širina, ki se kaže v razgrnitvi različnih nazorov protagonistov ter njihovega političnega opredeljevanja in delovanja. Žvab je bil pokončen človek in mož dejanj. Začutil je, da je njegova dolžnost pomagati Srbom v boju proti Turkom. K sreči vojne napovedi tedaj ni bilo in so se prostovoljci, Lovro in prijatelja, vrnili vsak na svoj konec slovenskega ozemlja. Sprva so bili zagnani in lačni vojskovanja, ob vrnitvi pa so se streznili. Vojna je strašno zlo, na žalost pa, in to doživljamo tudi v sedanjem času, izbruhne vedno znova, kot da se ljudje ne bi mogli in znali drugače dogovarjati in sporazumevati, mirno, z dokaznimi razlogi in spoštovanjem življenja.
V romanu je v dogajanje vpletenih ali samo omenjenih več znanih osebnosti tedanjega časa, razen Frana Levstika še Jovan Vesel Koseski, Janez Bleiweis, Simon Gregorčič in Ivan Tavčar. Pisateljeve predstavitve so žive in prepričljive. Vogrič piše tudi o razkolu med političnimi dejavniki, vračanju v zgodovino, razliki med mestom in vasjo in hrepenenju po svobodi. Že v tedanjem času je bilo težavno dejstvo odhajanje ljudi v tujino.