JUNIJSKI UVODNIK
Pred sto triinsedemdesetimi leti je Ivan Macun v Trstu izdal knjigo Cvetje slovenskiga pesničtva, leta 1861 pa je v okviru Mohorjeve družbe začela izhajati tudi zbirka z naslovom Cvetje iz domačih in tujih logov, da bi dijaki po načrtu Antona Janežiča dobili stik s slovensko in tujo literarno klasiko. Slovenski duhovni predniki so torej knjigo radi izenačevali z rožo. Znali so občudovati cvetoč travnik in da je bil ta zanje najlepši v juniju, pričuje vzdevek rožnik, ki ga je prvi poletni mesec dobil v slovenski kulturni tradiciji. Knjiga kot cvet in knjižnica kot cvetoč travnik, ki s svojo lepoto osrečuje človekovo srce, sta podobi, ki bi morali z enako močjo kot nekoč človeka nagovarjati tudi danes. V dokaz za to, kako zvežčiča s platnicami, ki diši po sveži tiskarski barvi, ne more zamenjati nobena digitalna oblika sporočanja, pa je najbolje, kaj drugega, kot vzeti v roke knjigo, ki pričuje o s kliničnimi študijami dokazanem novem bolezenskem sindromu, imenovanem »digitalna demenca«.
Naše knjižno delo in naše številne prireditve rastejo prav iz prepričanja, da knjiga v ljudeh, ko vzbuja lepoto, drami tudi dobroto, da je tista Kosobrinova čudežna »rožca«, ki zdravi človeško otopelost, razvija kritičnost njegovega mišljenja, poglablja njegovo izrazno moč in jezikovno spretnost ter širi njegov pogled vse do uzrtja drugega in drugačnega. Tako so bili prepričani Matičarji ob ustanavljanju našega društva in enako sporočilo želi Slovenska matica deliti naprej tudi v 21. stoletju.
Čeprav se zdi, da Matičina najnovejša knjižna produkcija trenutno ni tako izrazita, je to le navidezno zatišje pred plodovitim poletjem in jesenjo, ko načrtujemo izid vrste odličnih knjižnih del s področja filozofije, svetovnega in slovenskega leposlovja in esejistike. Veseli pa nas, da ostajajo v polnem cvetu tudi vse že izdane publikacije, ki jih predstavljamo na številnih dogodkih, med katerimi so tisti izven središča slovenske prestolnice vsak posebej zaradi toplih sprejemov in polnih dvoran prav posebno doživetje. Če smo v maju, mesecu, ko se spominjamo žrtev komunističnega nasilja, osrednjo pozornost posvetili pesniški antologiji Brez križa in imena, v kateri so izbrane pesmi tistih, ki so se znašli »na drugi strani vojne vihre«, pa bo junij predvsem v znamenju mladih, saj se bomo z njimi ob predstavitvi Jemčeve slikarske monografije družili na Škofijski klasični gimnaziji, vrhunec pa bo srečanje v naši dvorani ob podelitvi nagrad za najboljši filozofski esej, ki jih finančno podpira Krka d.d., Novo mesto, za kar se ji srčno zahvaljujemo. Junijsko dogajanje pa bosta zaokrožila še vsaj dva izjemna dogodka – predstavitev Zgodovine Španije s predavanjem profesorja Antonia Calva, ki jo soorganiziramo v sodelovanju s špansko ambasado, in uvedba niza pogovorov z naslovom Duhovni dialogi, ki ga bosta otvorila pater Karel Gržan in Tjaši Artnik Knibbe, z duhovnim imenom Sarabraj.
Dr. Ignacija Fridl Jarc
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIGE
Pravkar izšlo:
Glasnik Slovenske matice za leto 2022, letnik XXXIX
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2022 vsebuje razprave s posveta o Ivu Andriću, uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih ter številne podatke o delu društva v letu 2022, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Letnem delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2022 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2022. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo naše drage članice in nam dragih članov, ki so se v letu 2022 za zmeraj poslovili
NAKUP
Napovedujemo:
Zbirka Slovenska filozofska misel
Andrej Ule: O naravi duha
Uredil: Marko Uršič
Knjiga Andreja Uleta O naravi duha je obsežen in temeljit premislek o filozofskih pojmovanjih duha v zgodovini in sedanjosti ter iskanje novega, filozofsko in znanstveno podprtega pojma duha, ki presega tako spiritualistično-metafizična kakor tudi naturalistična pojmovanja. Avtor razume pojem duha kot situacijsko določeno, implicitno »dano« celoto latenc, potenc, tendenc in aktualizacij. Pri tem se navezuje na Hartmannovo rekonstrukcijo Heglovega pojma »objektivnega duha« in na nekatera pojmovanja »otelešenega duha« pri Peirceu, Merleau-Pontyju, Brandomu, Batesonu, Descombesu, v sodobni kognitivni znanosti, biosemiotiki idr. V zadnjem poglavju razpravlja tudi o kozmični duhovni evoluciji človeštva ter obravnava nekatere fizikalno-kozmološke hipoteze o duhovni osnovi snovnega kozmosa.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Christine Arnothy: Imam petnajst let in nočem umreti
Prevedel: Marjan Poljanec
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Petnajstletna Christine, pozneje uspešna in večkrat prevedena pisateljica (1932–2015), je svoje prvo delo Imam petnajst let in nočem umreti pisala skrita v kleti meščanske hiše v Budimpešti ob soju goreče, z mastjo prepojene vrvice. V njem skozi dekliške očiopisuje mučno vsakdanje življenje pozimi 1944–45, ko je od Nemcev zasedeno Budimpešto oblegala sovjetska vojska in jo po dveh mesecih nazadnje zavzela. Leta 1948 je družina v strahu pred ruskimi represalijami zbežala v Avstrijo, s čimer se zaključuje avtoričin prvenec. Knjiga, ki jo tematsko lahko primerjamo z Dnevnikom Ane Frank, je izšla v Franciji leta 1956, isto leto prejela nagrado »grand prix vérité«, bila pozneje prevedena v 23 jezikov in v več državah postala šolsko branje.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Mozaiki
Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo
Spremno besedo napisala: Veronika Šoster
Miljana Cunta nas je začarala že s svojim prefinjenim prvencem Za pol neba, nadaljevala z bolj konceptualno zbirko pesmi v prozi Pesmi dneva in se v tretji knjigi Svetloba od zunaj vrnila k poetiki prvenca, ki se je subtilno približala duhovnemu, povzdignjenemu, skoraj eteričnemu. S svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica sicer še vedno sprehaja po isti pokrajini, a njen pogled je usmerjen ne več toliko navzgor kot med prste, kjer skozi svetlobo polzi neviden zlati prah. Glavna elementa zbirke sta prostor in čas, ki se upogibata, stikata, premikata, porajata brez kraja. A četudi bi želeli v pest ujeti svoj čas, da bi lahko vstopili in se vrnili, je to nemogoča naloga, ki se udejanja le skozi poezijo samo, skozi tisto materijo, ki zna ustaviti čas na papirju, kjer se platnice odpirajo neslišno kot dobro naoljena vrata. Odsotnost strahu v mnogih pesmih zato ni nič presenetljivega – pesnica se premika po času in prostoru gibko in lahkotno, zaznava podobe in jih zapisuje v večnost, v medprostore, kjer predmeti lebdijo v breztežnosti. Ne pretiravam, če poezijo v zbirki označim za nadčasovno ali celo nečasovno – ko se predamo verzom, tudi sami obstanemo med zrcaloma, začutimo ščemenje delčkov prahu na zlati svetlobi in si pustimo vrnitev, naj je kakršnakoli že.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Irena Avsenik Nabergoj: Izvori podobe Judov v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu
Zgodovinski spomin odnosov med Judi in Nejudi sega v antiko in se kaže kot stigmatizacija judovskega ljudstva. Judje skozi vso svojo zgodovino iščejo svojo identiteto v razmerah, ki jih določajo politični, ekonomski, religijski in ideološki dejavniki močnejših in vplivnejših narodov. Monografija obsega pet delov, ki so po namenu in obsegu različni. Prvi in drugi del predstavita različne vidike evropskega konteksta odnosov med Judi in Nejudi. Tretji in četrti prinašata pionirsko analizo judovske podobe v starejšem slovenskem slovstvenem izročilu, ki je nastajalo od srednjega veka dalje pod vplivom evropskih del različnih žanrov. Z vidika judovske podobe so med drugimi predstavljena dela Trubarja, Valvasorja in Svetokriškega; Dalmatinov, Škofjeloški, Kapelski in Drabosnjakov pasijon; Poljanski rokopis ter mnoštvo folklornih pasijonskih molitev. Avtorica izhaja iz ugotovitev o posebnostih hebrejskega (izraelskega, judovskega) ljudstva, kot se kažejo v Svetem pismu, v apokrifnih spisih, v patrističnih komentarjih, homilijah, videnjih in razodetjih. Peti del vsebuje primere judovske podobe v vplivnih basnih, novelah in drugih moralno-didaktičnih pripovedih starejšega evropskega slovstvenega izročila. Z obravnavo primerov judovske motivike v dobi razsvetljenstva pri izbranih avtorjih evropske romantike in pri Prešernu že nakazuje prehod iz obsežnega, večidel sakralnega starejšega slovstvenega izročila v širok razmah slovenske posvetne književnosti, ki bo tematika naslednje knjige.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
MATIČINI DOGODKI
Matica pod zvezdami
Četrtek, 8. 6., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Predavanje španskega zgodovinarja profesorja dr. Antonia Calva in pogovor ob izidu prevoda Zgodovine Španije
Na Slovenski matici bomo počastili prvi prevod španske zgodovine v slovenskem jeziku in izid knjige Zgodovina Španije. Na povabilo Veleposlaništva Kraljevine Španije se bo predstavitve udeležil zgodovinar in univerzitetni profesor dr. Antonio Calvo s predavanjem na temo podobe Španije v ameriški karikaturi okoli leta 1898. V pogovoru z urednikoma knjige, prof. dr. Petrom Vodopivcem in doc. dr. Markom Štuhecem, ki bo dogodek tudi povezoval, bo ponudil svež pogled na poznavanje španske zgodovine v Sloveniji. Na dogodku bomo zagotovili simultano prevajanje iz španščine v slovenščino in obratno.
Dogodek soorganizirata Veleposlaništvo Kraljevine Španije in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 15. 6., ob 18. uri
Atrij/Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Zaključek filozofskega natečaja za mlade
Večer bomo povezali s slavnostno razglasitvijo rezultatov filozofskega natečaja za dijake in študente na temo Pot k Resnici in Dobremu, ki ga je Slovenska matica ob počastitvi svoje ustanovitve letos že tretjič organizirala v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom.
Pogovoru o Plotinovi poti k Resnici in Dobremu, ki ga bo z dr. Sonjo Weiss, prevajalko Plotinovih Zbranih spisov I, II in III (Slovenska matica, 2016-2022), vodila dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice, bo sledila slovesna podelitev plaket in nagrad prvo-, drugo- in tretjeuvrščenim v kategorijah dijakov in študentov, katerih besedila je izbirala tričlanska žirija v sestavi prof. dr. Edvard Kovač (predsednik), dr. Sonja Weiss in dr. Luka Trebežnik. Nagrajencem bodo čestitali tudi predstavniki Slovenske matice, Slovenskega filozofskega društva in Krke, d.d.
Dogodek bomo popestrili tudi z glasbeno spremljavo, ki jo bo izvajala citrarka Janja Brlec.
Generalna pokroviteljica natečaja je Krka, d.d. Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Slovensko filozofsko društvo.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.
Ponedeljek, 19. 6., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Duhovni dialogi – pater dr. Karel Gržan in Tjaši Artnik Knibbe Sarabraj
S pogovorom med patrom dr. Karlom Gržanom in Tjašo Artnik Knibbe, znano pod duhovnim imenom Sarabraj ki ga bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, začenjamo duhovne dialoge, s katerimi si želimo osvetljevati poti, ki vodijo iz stisk današnjega časa. Izhodišče za pogovor bodo uvidi v knjigi patra dr. Karla Gržana Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih in njegovem besedilu Mavrični angel iz odmevne knjige Mir. V dialogu z Gržanovimi spoznanji pa bo izhodišče tudi knjižna uspešnica Tjaši Artnik Knibbe Ranljiva. Avtoričina osebna zgodba o prisotnosti, prebujenosti in milini, ki jo je mednarodna učiteljica kundalini joge, posrednica transformativnih meditacij in praktičarka posebne metode zdravljenja srca in duše prehodila na svoji duhovni poti.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 14. 6., ob 17. uri
Dvorana Matije Tomca, Škofijska klasična gimnazija – Zavod sv. Stanislava, Štula 23, Šentvid nad Ljubljano
Pogovor z akademikom prof. Andrejem Jemcem in predstavitev njegove knjige Slike
Škofijska klasična gimnazija bo na povabilo prof. umetnostne zgodovine Bernarde Stenovec gostila akademika prof. Andreja Jemca. Na pogovoru bo sodeloval tudi akademik prof. dr. Jožef Muhovič. Pogovor z njima bo vodila dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice. Ob tej priložnosti bo v Meršolovem atriju na ogled tudi razstava izbranih del akademika Andreja Jemca.
Dogodek soorganizirata Galerija Staneta Kregarja, Zavod sv. Stanislava in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Torek, 6. 6., ob 18. uri
Tržaško knjižno središče, Piazza Guglielmo Oberdan 7, Trst
Predstavitev knjige Ali bereš Cankarja? avtorice Vesne Mikolič
Prof. dr. Vesna Mikolič bo učiteljem slovenščine v slovenskem zamejstvu v Italiji in tamkajšnji širši javnosti predstavila pet korakov branja Cankarjevih besedil, kot jih je razvila v knjigi Ali bereš Cankarja? Z avtorico dr. Vesno Mikolič se bo pogovarjal Gabriel Milič.
Dogodek soorganizirajo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, Tržaško knjižno središče in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 13. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Prof. dr. Boštjan Pokorny: Divji prašič: ekologija, ekosistemska vloga in vplivi pomembnega okoljskega inženirja
V zadnjih desetletjih se številčnost in prostorska razširjenost divjega prašiča (Sus scrofa) povsod po Evropi izjemno hitro povečujeta, pri čemer Slovenija ni nobena izjema: po letu 1955, ko je bilo pri nas uplenjenih 230 divjih prašičev, se je odstrel te vrste povečal za 82-krat, na 18.963 osebkov v letu 2021 (tedaj je bilo pri nas iz narave odvzetih kar 19.377 osebkov). Glede na številne ekosistemske vloge, ki jih ima vrsta, in negativne vplive aktivnosti divjih prašičev na interese oz. dejavnosti uporabnikov prostora takšna populacijska dinamika povzroča številne konflikte, zato predstavlja velik izziv, a tudi priložnost zaradi mnogih koristi, ki jih ima vrsta za delovanje ekosistemov. V prispevku bodo predstavljene nekatere najbolj zanimive ugotovitve teh raziskav, npr. o celoviti ekosistemski vlogi divjega prašiča; populacijski dinamiki vrste in bodočih predvidevanjih le-te, razmnoževalnem potencialu samic in sezonski dinamiki poleganja, genetskih značilnostih, kot so populacijska struktura, sorodstvena razmerja in pojav večočetovstva, prostorskem vedenju oz. disperziji in sezonski dinamiki smrtnosti (povoza) na cestah.
Predavanje spada v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Matica na sejmih
Od ponedeljka, 5. 6., do četrtka, 8. 6.
Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
Slovenska matica na 14. Grošljevem simpoziju
Slovenska matica bo s svojimi knjigami s področja antične ter srednjeveške književnosti in znanosti prisotna na 14. Grošljevem simpoziju, ki ga organizira Društvo za antične in humanistične študije Slovenije. S svojim prispevkom o vzgoji otrok v zgodnji grški filozofiji nastopa tudi tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sreda, 14. 6., ob 19. uri
Vrt kavarne Celjskega mladinskega centra, Mariborska cesta 2, Celje
Predstavitev knjige Klemna Jelinčiča Boete Jeziki in ljudstva Evrope
V okviru festivala Slovenskih dnevov knjige, ki bo od srede, 14. 6., do sobote, 18. 6., potekal v Celju, bo na vrtu kavarne Celjskega mladinskega centra Klemen Jelinčič Boeta predstavil svojo knjigo Jeziki in ljudstva Evrope.
Petek, 16. 6., do nedelje, 18. 6.
Vrt Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva ulica 12, Ljubljana
Knjižni sejem v okviru Slovenskih dnevov knjige
V okviru festivala Slovenski dnevi knjige bo v Ljubljani na vrtu Društva slovenskih pisateljev potekal tridnevni knjižni sejem, na katerem bo sodelovala tudi Slovenska matica. V okviru sejma bo v soboto, 17. 6., ob 19. uri potekala predstavitev knjige Veronike Brvar, Vdih lepote. Dejan Bravničar, violinist. Pogovor z avtorico bo povezovala pomočnica tajnice-urednice Zarika Snoj Verbovšek.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate na Youtube kanalu Slovenske matice.