MAJSKI UVODNIK
V naših predstavah je spomin predvsem obrat v preteklost, proces, s katerim se dotaknemo minulega, da bi ga ohranili za sedanjost, mu priznali njegovo živost, lepoto ali zlonosnost ter ga bodisi pritrdilno ali z zanikanjem iztrgali pozabi. Toda mar nas obenem spomin ne ohranja živih prav zato, ker lahko samo v odnosu do minulega svojo sedanjost sploh ustvarjamo in živimo? O pomenu preteklega za bivanje v zdajšnjosti pričuje že nekaj dejstev – brez svojih prednikov danes ne bi bili bitja z natančno določenim genskim zapisom, brez procesa evolucije ne bi bilo današnjega človeka, brez tistih, ki so zapisali prve besede v slovenščini, slovenski jezik ne bi obstajal in danes ne bi bil priznan kot eden od uradnih jezikov Evropske zveze … Enako je v mozaiku slovenske kulture in znanosti pomemben temeljni kamen, imenovan Slovenska matica, ki že 160 let skrbi za ohranjanje slovenstva, za narodno identiteto, slovensko knjigo in besedo.
Zaradi takega razumevanja preteklosti je ohranjanje in spoštovanje spomina še bolj pomembno. Kakor drevo ne more rasti, brsteti in se razcvetati, ne da bi zalivali njegove korenine in se zavedali, da je v njih skrit odgovor na hamletovsko vprašanje biti ali ne biti, tako tudi narodova kultura ne more rasti v prihodnost, če se njen sad ne oplaja iz njej lastnih posebnosti, kakršne so se izoblikovale skozi stoletja. Že etimološki izvor besede kultura kaže na njeno povezavo s pripravo zemlje za plodno rast in skrbno nego kali, ko požene, zato je in mora ostati kultura most, ki veže človeško sedanjost s preteklostjo in prihodnostjo.
Maj, ki kot vez med prebujajočo se pomladjo in visokim, rodovitnim poletjem nosi sporočilo tako o koreninah kot plodu, bo na Slovenski matici letos posvečen spominu. V tem mesecu se z globoko bolečino in pietetno držo zavedamo totalitarističnega terorja – spominjamo se namreč zmage Evrope nad nacizmom in fašizmom ter obeležujemo spomin na vse žrtve komunističnega nasilja na Slovenskem. Obenem pa se bomo v naši dvorani poklonili pomembnim osebnostim in dogodkom iz slovenske kulturne zgodovine. V sodelovanju s Slovenskim šolskim muzejem in Slovenskim društvom za preučevanje 18. stoletja pripravljamo počastitev 250-letnice Splošnega šolskega reda na Slovenskem, samostojno prirejamo dvodnevni simpozij o umetnostnem zgodovinarju prof. dr. Nacetu Šumiju, čigar 100-letnice rojstva se spominjamo letos, pred koncem maja pa bomo skupaj z Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani počastili še 150 let rojstva geologa in petrologa akademika prof. dr. Karla Hinterlechnerja.
Obenem bo ves mesec potekal tudi naš projekt Knjiga me pomlaja, s katerim želimo prebuditi literarno branje in ustvarjalnost v domovih za starejše. Po uspešnem aprilskem sodelovanju z Domom starejših občanov v Šiški v Ljubljani se bomo v maju posvetili obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji, in sicer domovoma v Sežani in Postojni. Izšla pa bo tudi pesniška zbirka Roberta Simoniška Vračanje k čistosti, ki na pesniški način ubeseduje potrebo po priklicevanju preteklosti in spomina v naš vsakdan, natrpan z lažnimi preroki prihodnosti. Tako zapiše avtor v uvodnem delu svoje pesmi iz cikla Zakrita razmerja:
Kaj razvname spomin
pri nedeljskem kosilu,
mušice v nasadu ali kuštrav
veter, ki žene breze
stran od trenutka,
morda pogovor o tem,
kaj se dogaja v padalčevi
zavesti, ko se spušča
skozi naelektren oblak,
drobci preteklosti
poletijo med marelične krave,
kar so nagubala desetletja,
se izboči, ni dovolj vidno,
da bi prisegel gotovosti,
se prepustil vzorcu, zato si vsakič presenečen
in moraš zaupati temu,
da se padalo odpre,
preden trešči na zemljo …
Četudi se resnica v vsakdanjem družbenem življenju kdaj pritaji, nikoli ne umolkne, ker živi v pesniški resničnosti, saj ta vznika prav iz upanja, da »se padalo odpre, / preden trešči na zemljo«. Milček Komelj o pesniku zbirke Vračanje k čistosti v svoji spremni besedi ugotavlja: »Robert Simonišek se kot ustvarjalec uresničuje s spokojnim odzivanjem na vse življenjske pojave. Po pesniško se prepušča življenju, da samo teče skozenj, odprt za vse čutenje, in se izpoveduje kot introvertiran, refleksiven, a rafiniran in eteričen, ležerno umirjen, stoično spokojen in nikoli grob ali drastičen, kaj šele ekstatično vznemirjen pesnik – kot pesnik, ki ga ne obvezuje forma, ampak le vznemirljivi in spreminjajoči se tok vsakršnih dotokov življenja.«
Tudi Slovenska matica si želi, da bi se zmogla in znala odzivati na vse življenjske pojave, biti odprta za vse čutenje in za vse dotoke življenja. Zakaj samo tako je lahko s svojim pogledom pristno obrnjena k tisočerim obrazom resnice o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Doc. dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Odstiranja
»Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«
Uredila: Urška Perenič in Igor Grdina
Boris Pahor je več kot samo stoletje človeške vesti: literatura, ki jo je ustvaril, je še danes katalizator – in hkrati lakmus. Ne prenese ravnodušnosti. Na eni strani so zvesti bralci, na drugi mogočneži, ki naredijo vse, da se njegov trikratni ne totalitarizmom ne bi slišal in odmeval. Ali da bi bil ponarejen, zreduciran, zmanjšan.
Toda Pahorjeva literatura se po njegovi smrti nikakor ni znašla v pogrezu v začasno pozabo, ki je običajen v letih, ko se aktualistični bralci poslovijo, tistih, ki v ustvarjalcu odkrijejo večnega sopotnika, pa še ni. Medtem ko so mnenja, ali je Pahor kot uporni človek tudi že klasik kakor njegov prijatelj Edvard Kocbek, deljena.
Pričujoča knjiga se zato trudi biti dejaven poklon pisatelju in njegovemu svetu. Zasnovana je mozaično: ustavlja se ob posameznih vidikih Pahorjevega ustvarjanja – in kot taka bodisi nadaljuje in poglablja dosedanje raziskave bodisi jih razširja in ustvarja ustvarjalsko-recepcijski dialog tam, kjer ga doslej ni bilo.
Zbirka Mozaiki
Robert Simonišek: Vračanje k čistosti
Spremno besedo napisal: Milček Komelj
Nova pesniška zbirka Roberta Simoniška, avtorja štirih pesniških zbirk, zbirke zgodb Melanholična zrenja in romana Soba pod gradom, ki je za knjigi esejev Trk prostorov in Pejsaži – sanjati na soncu dvakrat prejel Rožančevo nagrado, za mednarodno razstavo Obrazi ekspresionizma pa Valvasorjevo nagrado, nosi naslov Vračanje k čistosti. Gre za vsebinsko nadaljevanje zadnje avtorjeve zbirke Kar dopuščajo čuti, ki je izšla leta 2020. Če je bila pri slednji v ospredju simplifikacija besednega izraza, izraženega skozi trivrstično kitično formo, gre pri novi za obratno perspektivo. Oblikovno gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot »freske«, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija, ukoreninjena v doživljanju časa in prostora ter pesnikovih kompleksnih razpoloženjih. Pesmi gradijo iz konkretne izkušnje, a se s pomočjo spomina in asociacij razširijo, teme se medsebojno prepletajo, od intimnih, odnosa do tradicije, pesnikovega doživljanje zgodovine, narave, vse do aktualnih družbenih problemov.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Prevodi iz svetovne knjževnosti
Ezra Pound: Pizanski Cantos
Prevedel, komentiral in spremno študijo napisal: Miklavž Komelj
Pizanski Cantos so del mogočne pesnitve Cantos Ezre Pounda (1885–1972), ameriškega pesnika, ki je večino življenja preživel v Evropi in bil eden najpomembnejših in najvplivnejših pesnikov mednarodnega modernizma. Pesnik jih je objavil kot samostojno knjigo in jo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi. Tu je Pound najintimneje spregovoril o samem sebi; to pesnitev je namreč pisal v mesecih težke osebne preizkušnje, ko se je ob koncu druge svetovne vojne zaradi svojih medvojnih radijskih oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Nekaj časa je bil zaprt celo v posebej zanj narejeni jekleni kletki. Ta pesnitev je njegova pot skozi temno noč duše. V njej se mu na novo prikazuje vsa njegova osebna zgodovina, pa tudi zgodovina civilizacije, ki je zašla v katastrofo; obenem pa je vanjo vpisano vizijsko razodetje Boginje v različnih podobah in novo uzrtje narave; v procesu velikega ponotranjenja pesnik spozna, da je naša resnična dediščina samo tisto, kar resnično ljubimo: »Kar res ljubiš, ostane, drugo je žlindra, / kar res ljubiš, ti nikdar ne bo vzeto, / kar res ljubiš, je tvoja dediščina. / Čigav svet, njihov, moj ali od nikogar?«
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold
Uredil: Marko Uršič
Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavi bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Zabavna knjižnica
Ksenija Majcen: Pobeg brez meja
Ilustriral: Peter Škerl
Avtobiografska zgodba v slovenskem prostoru doslej še neznane pisateljice Ksenije Majcen (roj. 1963 v Mariboru), ki je svoj prvenec izdala v nemščini leta 2017, z večplastnim naslovom Pobeg brez meja ni le pripoved o zamisli, nastali v glavi osemletne deklice Ksenije, ki se z družino zaradi očetove službe v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja preseli iz Ljubljane v Nemško demokratično republiko (NDR), kjer v hrepenenju po ljubljenem dedku otroško igrivo načrtuje, kako bosta z novo vzhodnonemško prijateljico Anyo kar sami odpotovali prek vseh meja železne zavese nazaj k njemu v Slovenijo. Ta bolj ali manj nedolžna otroška pustolovščina, opisana s poznejše zrelejše perspektive, ponuja še mnogo več kot lahkotno branje, saj obenem razpira pogled tudi na temačnejšo realnost življenja v komunistični Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu, kjer je sovjetski sektor od treh zahodnih sektorjev ločeval praktično neprehodni zloglasni Berlinski zid. Nevsiljivo namreč slika tako tedanje družbene in politične razmere kot tudi širše medčloveške odnose, ki jih s svojo vedrino in svetlobo zaznamujeta predvsem povezanost družine in prijateljstvo, ki ne pozna meja. Zgodba je tako namenjena vsem generacijam, tako tistim, ki se tedanjih časov še živo spominjajo, kot tudi tem, ki si jih danes ne morejo predstavljati, dokler se vanje ne potopijo v domišljijskem literarnem svetu.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo naše drage članice in nam dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji za mlade
Sreda, 7. 2., do petek, 30. 8.
Natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice – PODALJŠANO
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že četrto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2024, ko Slovenska matica slavi 160 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje ob slavju naše ustanovitve, 4. februarja 2024, razpisujemo dva natečaja, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje.
1. Natečaj za najboljši filozofski esej razpisujemo v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Duh in duhovno.
2. Natečaj za najboljše naravoslovno predavanje razpisujemo v soorganizaciji z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, prav tako v dveh kategorijah, za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Ohranjanje naravnega okolja.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Natečaj podpira Krka, d. d., Novo mesto.
Četrtek, 21. 3., do ponedeljek, 30. 9.
2. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že četrto leto organizira natečaje za dijake in študente. Lani je v soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana pripravila in uspešno izvedla tudi pesniški natečaj za mlade.
Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana delita skupne vrednote, med katerimi je tudi spodbujanje slovenske ustvarjalnosti, zato v letošnjem letu nadaljujeta s skupnim projektom, ki združuje poezijo in glasbo.
Na svetovni dan poezije, 21. marca 2024, razpisujeta
– 2. pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in
– natečaj za nov slovenski samospev na izbrano poezijo slovenskih pesnikov (Glasbena matica Ljubljana)..
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Matica pod zvezdami
Torek, 21. 5., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor o zborniku »Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor«
Slovenska matica je pred kratkim izdala zbornik o Borisu Pahorju, v katerem so zbrani prispevki s simpozija, ki je potekal jeseni 2022. Zbornik živo pričuje o Pahorjevi neustavljivi želji po biti, kot je pisateljevo življenje ubesedil njegov sin Adrijan Pahor. Z avtorjevim sinom ter urednikoma prof. dr. Urško Perenič, ki je prevzela znanstveno analizo obsežne Pahorjeve zapuščine, in prof. ddr. Igorjem Grdino se bo o Pahorjevem delu, njegovem odnosu s Kocbekom in pomenu njegovega opusa za slovensko literarno in narodno zgodovino pogovarjala doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 14. 5., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Maruša Bradač: Vesoljski teleskop Jamesa Webba in prve galaksije
V predavanju bomo govorili o najnovejšem vesoljskem teleskopu, ki je poimenovan po Jamesu E. Webbu. Teleskop nam omogoča pogled daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Razkriva pa tudi skrivnosti tako planetov izven našega osončja kot tudi vode na Marsu. Ta najmogočnejši in največji vesoljski teleskop doslej je poln novih tehnološki dosežkov. V tem predavanju bo prof. dr. Maruša Bradač govorila o najnovejših raziskavah in o tem, kako poteka delo znanstvenika, ki sodeluje pri razvoju teleskopa.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Četrtek, 16. 5., ob 19. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol in slovenska sprava
V spomin na žrtve komunističnega nasilja bo v Matičini dvorani v okviru cikla predavanj Pozabljena zgodovina nastopil dr. Jože Možina, avtor knjige Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora. Temelj sprave je zgodovinska resnica; predavatelj bo predstavil izjemne izsledke svoje znanstvene monografije, ki je postala temeljno delo za razumevanje državljanskega spopada med drugo svetovno vojno na Slovenskem in je najbolj brana tovrstna knjiga zadnjih desetletij.
Torek, 28. 5., ob 19. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Izr. prof. dr. Blaž Likozar: Vloga kemijskega inženirstva pri postopkih kroženja ogljika in dušika
V predavanju bomo slišali, s katerimi izzivi se sooča človeštvo na področju predelave (kemijskih) surovin, in sicer predvsem glede trajnosti, obnovljivosti in vpliva na naše človeško okolje. Medtem ko trenutno temeljimo predvsem na izrabi različnih fosilnih surovin, je jasno, da njihova nadaljnja raba ne more biti neomejena zaradi izpustov CO2, izgube biotske raznovrstnosti pa tudi same dostopnosti virov. Spoznali bomo, kakšne bodoče smernice nas čakajo pri slednjem.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Matičini simpoziji
Sreda, 22. 5., od 9. do 15. ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znanstveni simpozij ob 250-letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije
Ob 250-letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije bodo predavatelji predstavili politične in idejne tokove ob nastanku Splošnega šolskega reda, začetke elementarnega šolstva na Slovenskem in trajne sledi terezijanske šolske reforme.
Dogodek organizirajo Slovenska matica, Slovenski šolski muzej in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja.
Ponedeljek, 27. 5.–torek, 28. 5., ob 10. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Simpozij Nace Šumi – živa iskra slovenske umetnostne zgodovine ob 100-letnici rojstva Naceta Šumija
Na Slovenski matici ob 100-letnici umetnostnega zgodovinarja zasl. prof. dr. Naceta Šumija, čigar tri temeljna dela ‒ o baročni arhitekturi, arhitekturi 16. in 17. stoletja ‒ so izšla pri naši založbi, pripravljamo dvodnevni simpozij z naslovom Nace Šumi – živa iskra slovenske umetnostne zgodovine. Šumi je sprva deloval kot konservator, na Filozofski fakulteti je nasledil akad. prof. dr. Franceta Steleta in se raziskovalno usmeril v prvi vrsti v arhitekturo, pri čemer je aktivno spremljal sodobno arhitekturo in urbanizem. Kot ustanovitelj Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete se je zavzemal za interdisciplinarno raziskovanje in tako znotraj fakultete povezal humanistične vede. Kot študijski mentor je bil hkrati zavzet organizator svoje vede in velik navdihovalec številnih študentov, zaradi česar je v svojem času veljal za vodilnega umetnostnega zgodovinarja. Na simpoziju sodelujejo njegovi ugledni sodelavci, učenci in prijatelji.
Sreda, 29. 5., od 9.00 do 13.45
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Simpozij ob 150-letnici Karla Hinterlechnerja
Ob 150-letnici prof. dr. Karla Hinterlechnerja (1874–1932), geologa in petrologa, dekana Tehniške fakultete in šestega rektorja Univerze v Ljubljani, bodo na simpoziju predavatelji predstavili njegovo bogato in zanimivo življenjsko pot ter njegove poklicne dosežke na področjih petrologije, mineralogije in raziskav rudišč, predstavljen pa bo tudi kot pedagoški in poljudnoznanstveni pisatelj.
Dogodek organizirata Slovenska matica in Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Matičina odprta vrata
Ponedeljek, 13. 5., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor o romanu Marija Čuka Fojba
Tržaški pesnik, pisatelj in gledališki kritik Marij Čuk (1952) je leta 2020 dosegel velik uspeh z romanom Črni obroč (več ponatisov, radijsko branje in prevod v italijanščino), ki obravnava zgodnje obdobje italijanske uprave po koncu prve svetovne vojne in požig slovenskega Narodnega doma v Trstu. Tudi v novem romanu obravnava zatiranje slovenske skupnosti, ki je globoko prizadelo posamezne človeške usode in celotno družbo. Gre predvsem za čas od konca tridesetih let, ko je bil fašistični režim na višku, prek druge svetovne vojne do prvih povojnih let, kot ga doživlja protagonist Riko, ki v svetu nasilja išče pot, kako obvarovati človekove etične razsežnosti. Avtor ob tem podaja svoj pogled na vzroke in značilnosti povojnih pobojev v kraških breznih (“fojbah”) na Tržaškem ter z večplastnim vsebinskim nabojem obsoja vse, kar prizadeva človekovo dostojanstvo.
O romanu se bodo z moderatorjem, predsednikom založbe Mladika Ivom Jevnikarjem, pogovarjali literarna zgodovinarka akad. prof. ddr. Marija Stanonik, časnikar in zgodovinar dr. Jože Možina ter avtor Marij Čuk.
Dogodek soorganizirata Mladika in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 15. 5., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Cikel predavanj Naj slovenščina odmeva
Slovenska matica po letu dni premora ponovno pripravlja cikel javnih predavanj Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira njen Odsek za slovenski jezik. V pomladnem delu cikla vas prijazno vabimo na predavanji o zamejskih temah dr. Herte Maurer-Lausegger z naslovom Ziljsko narečje in filmska dokumentacija blaškega govora v občini Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rade Cossutta z naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče, nekoč in danes.
Predavanji sodita v cikel, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Dogodka sodita v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ponedeljek, 20. 5., ob 20. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor o knjigi Milosava Gudovića DE PROFUNDIS. Heidegger in pesniška hierodiceja
»Enotnost Globine in Življenja je za razloček od temnega spleta prozaične treznosti in splošnega popredmetenja skupni smoter pesniškega in filozofskega izkustva, smoter njunega srečanja v spominu.«
Gudoviću je uspelo ustvariti duha, ki ga nakaže z začetno tezo: »Če je poezija bližja filozofiji, potem mora tudi filozofija postopno in predano ozaveščati svojo bližino poeziji. Mora se ji približati, in sicer ne le tematsko, temveč tudi jezikovno, izrazno. Kar se rojeva iz takšnega dialoga, se nalaga nazaj v spomin. S tem se še bolj potrdi, da je območje spomina, tradicija, nekaj živega.« Uspelo mu je, ker je obravnavano snov prikazal na način, za katerega sam pravi: »Zanesljivo razgrniti neko delo se pravi: prikazati ga kot gibko in živo celoto.« Študija De profundis: Heidegger in pesniška hierodiceja nas popelje k svojemu zadanemu cilju, to je k živemu in pristnemu človeškemu liku, pa najsibo to pesnik ali njegov interpret ali pa celo bralec obeh. (Iz spremne besede dr. Tadeja Rifla).
O knjigi se bodo pogovarjali dr. Milosav Gudović, dr. Janko Lozar, dr. Andrej Božič, dogodek pa bo moderiral dr. Brane Senegačnik. Prireditev bo z glasbo popestril lutnjar in filozof Boris Šinigoj.
Dogodek soorganizirata KUD Logos in Slovenska matica.
Torek, 28. 5. ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev pesniške zbirke Marianne Deganutti
Konec leta 2023 je založba Mladika izdala dvojezično pesniško zbirko dr. Marianne Deganutti Moj jezik v tvojih besedah. S pesnico, doktorico literarnih znanosti, ki se je rodila v Italiji ob slovenski meji, se bo pogovarjala urednica založbe Mladika Nadia Roncelli.
Dogodek soorganizirata Mladika in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 29. 5., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Cikel predavanj Naj slovenščina odmeva
Slovenska matica po letu dni premora ponovno pripravlja cikel javnih predavanj Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira njen Odsek za slovenski jezik. V pomladnem delu cikla vas prijazno vabimo na predavanji o zamejskih temah izr. prof. dr. Mirana Košute z naslovom H koreninam slovenske književnosti: Primož Trubar na Tržaškem nekoč in danes ter dr. Tadeja Kralja o bivanjski in jezikovni identiteti slovenske skupnosti v Kanadi z naslovom Podoba slovenščine v izseljenstvu na primeru slovenske skupnosti v Torontu.
Predavanji sodita v cikel, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Dogodka sodita v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina okrogla miza
Torek, 14. 5., ob 10. uri
Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
Okrogla miza Raziskovalni podatki v zgodovinopisju
Na okrogli mizi o raziskovalnih podatkih v zgodovinopisju bodo nekaj izhodišč za razpravo predstavili dr. Jerneja Fridl (ZRC SAZU) o zakonskih podlagah, vezanih na ravnanje z raziskovalnimi podatki, dr. Sonja Bezjak (ADP FDV) o tem, kaj so raziskovalni podatki, in dr. Andrej Pančur (INZ) o tem, kaj bi raziskovalni podatki v zgodovinopisju lahko bili.
Dogodek organizirajo Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Zveza zgodovinskih društev Slovenije in Slovenska matica.
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 23. 5., ob 14. uri
Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani
Predstavitev novih zbornikov iz zbirke Odstiranja
V okviru Sejem akademske knjige Liber.ac 2024 pod sloganom Poučujem. Prihodnost oblikujem. bo Slovenska matica v okviru prireditvenega programa predstavila svoji novi knjigi iz zbirke Odstiranja, in sicer Lidija Rezoničnik (ur.): Vojeslav Molè: umetnostni zgodovinar, pesnik in kulturni posrednik in Maja Malec in Marko Uršič (ur.): Vzdržati različnost: filozofske razprave o mnogih svetovih, ki sta izšli v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstvene založbe Filozofske fakultete. Na dogodku bosta sodelovala doc. dr. Lidija Rezoničnik in prof. dr. Marko Uršič, pogovor pa bo moderiral dr. Aleš Gabrič.
Več na spletni strani sejma.
Dogodek soorganizirata Filozofska fakulteta in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 24. 5., ob 19. uri
Krpanov dom, Prečna ulica 1, Pivka
Kulturni večer »Pod lipo« s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti ob izidu njenega dokumentarnega romana Senca brez človeka
S pisateljico Natašo Konc Lorenzutti se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc. Osrednja tema pogovora bo avtoričin novi dokumentarni roman z naslovom Senca brez človeka, ki je leta 2023 izšel pri Slovenski matici in ki govori o usodi slovenskih otrok, ki so jih nacisti avgusta 1942 v dveh akcijah v Celju ukradli staršem in jih odpeljali na ozemlje Tretjega rajha, kjer so tiste, ki so prestali rasne selekcije prevzeli bodoči nemški rejniki. Roman temelji na pretresljivih pričevanjih še živečih otrok Lebensborna in njihovih potomcev ter avtoričinih srečanjih in pogovorih z njimi.
Dogodek soorganizirajo pivško Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa, Zavod za turizem Pivka in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Ponedeljek, 13. 5., ob 20.30
Peterlinova dvorana, Slovenska prosveta, Ulica Donizetti 3, Trst, Italija
Literarno-glasbena predstavitev knjige Veronike Brvar Vdih lepote. Dejan Bravničar, violinist
Avtorica knjige Veronika Brvar bo v pogovoru z urednico knjige pri Slovenski matici Zariko Snoj Verbovšek predstavila portret izjemnega violinista Dejana Bravničarja, ki je izšel s podporo JAK in violinistove soproge Sidike S. Bravničar. Na dogodku bodo glasbeni program izvajali učenci Glasbene matice FJK in Glasbenega ateljeja Tartini.
Dogodek soorganizirajo Glasbena matica FJK, Slovenska prosveta in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina medgeneracijska literarna/jezikovna druženja
Ponedeljek, 6. 5., ob 9.30: Izobraževalna delavnica o digitalni pismenosti projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
DSO Ljubljana-Šiška, Kunaverjeva ulica 15, Ljubljana
Torek, 7. 5., ob 10.00: Prozna delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
DU Sežana, Ulica Ivana Turšiča 6, Sežana
Četrtek, 9. 5., ob 9.30: Prozna delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Talita Kum zavod Postojna, Ljubljanska cesta 28, Postojna
Torek, 14. 5., ob 10.00: Pesniška delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
DU Sežana, Ulica Ivana Turšiča 6, Sežana
Četrtek, 16. 5., ob 9.30: Pesniška delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Talita Kum zavod Postojna, Ljubljanska cesta 28, Postojna
Torek, 21. 5., ob 10.00: Dramska delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
DU Sežana, Ulica Ivana Turšiča 6, Sežana
Četrtek, 23. 5., ob 9.30: Dramska delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Talita Kum zavod Postojna, Ljubljanska cesta 28, Postojna
Torek, 28. 5., ob 10.00: Izobraževalna delavnica o digitalni pismenosti projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
DU Sežana, Ulica Ivana Turšiča 6, Sežana
Četrtek, 30. 5., ob 9.30: Izobraževalna delavnica projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Talita Kum zavod Postojna, Ljubljanska cesta 28, Postojna
Slovenska matica v letu 2024 izvaja projekt Knjiga me pomlaja: Matičina medgeneracijska literarna/jezikovna druženja, ki poteka v štirih inštitucijah za starejše (DSO Ljubljana Šiška, DSO Ajdovščina, Dom upokojencev Sežana in Talita Kum zavod, Postojna). Namen projekta je s pomočjo izbranih literarnih del vseh vrst (proze, poezije in dramatike) starejše občanke in občane spodbuditi v krepitvi njihovih jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti, ki so zaradi različnih dejavnikov oslabljene.
V DSO Ljubljana Šiška, kjer je strokovna sodelavka projekta Medeja Novljan, in v Talita Kum zavodu, Postojna, kjer je strokovna sodelavka Doroteja Rojko, delavnice potekajo v organizaciji mentorske projektne skupine v sestavi Neli K. Filipić, dr. Ignacija Fridl Jarc, Zarika Snoj Verbovšek in Jošt Brešar.
V DU Sežana, kjer je strokovna sodelavka Nika Čepar, delavnice potekajo v organizaciji mentorske projektne skupine v sestavi Nataša Konc Lorenzutti, dr. Ignacija Fridl Jarc, Zarika Snoj Verbovšek in Job Fridl Jarc.
Delavnice so zaprtega tipa.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Matica na sejmih
Nedelja, 12. 5. od 10. do 22. ure
Park Zvezda, Ljubljana
Sejem na zraku
Ob svetovnem dnevu knjige je bil 20. aprila načrtovan knjižni sejem, ki je bil nato zaradi slabega vremena prestavljen. Potekal bo 12. maja v Parku Zvezda, kjer bo s svojo stojnico in sejemskimi popusti sodelovala tudi Slovenska matica.
Več na spletni strani sejma.
Sejem na zraku organizira pisarne Mesta literature.
Torek, 21. 5.–četrtek, 23. 5.
Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani
Sejem akademske knjige Liber.ac 2024
Pod sloganom Poučujem. Prihodnost oblikujem. bo potekal že 15. Sejem akademske knjige Liber.ac. Letošnje vsebine se dotikajo enega najpomembnejših, a hkrati v zadnjem času najbolj spregledanih poklicev – učitelja. Slovenska matica bo na sejmu sodelovala tudi letos.
Več na spletni strani sejma.
Drugo
Ponedeljek, 20. 5., ob 18. uri
Glaserjev salon z galerijo (Župnija sv. Peter pri Mariboru), Malečnik 32, Malečnik
Podelitev častnega članstva Slovenski matici
V okviru Župnije sv. Peter pri Mariboru bodo v malečniškem župnišču slovesno odprli Župnijsko knjižnico Jurija Borešiča, slavnostni govornik bo ravnatelj NUK mag. Viljem Leban. Slovenska matica je za knjižnično gradivo brezplačno prispevala sto knjig. V zahvalo bo prejela častno članstvo. Dogodka se bo udeležila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2024
Primorske knjižnice tudi v letu 2024 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta PB 2024 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2024.
Na letošnjem seznamu PB 2024 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Življenje nima naslova Ferija Lainščka, Moj Trst Bogomile Kravos in Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate tu.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.