Novičnik Slovenske matice

JANUARSKI UVODNIK

Zbudili smo se v svetlo jutro novega leta, polni upov, želja, zaobljub. Zdaj, ko je na prehodu v leto 2025 konec praznovanja našega uglednega jubileja in je Slovenska matica stopila v novo desetletje svojega delovanja, je čas za refleksijo in vprašanje, kako ovrednotiti prehojeno pot. Se ozirati nazaj in slaviti svoje ustanovne očete ne le na podobah naše portretne galerije, ampak v veličini njihovega srca, ker so čutili, da jezik, ki ga govorijo, nima zgolj vsakdanje sporazumevalne vloge, ampak je globoka vez, zlata nit, ki tke skupnost slovenstva, ki oblikuje kulturo, znanost, duhovno podstat slovenskega naroda? Lahko v 21. stoletju kar pozabimo na njihovo sporočilo, posekamo vse evropske grške in krščanske duhovne korenine in vržemo v javnost krilatico o tem, kako je slovensko narodno ovedenje v 19. stoletju povzročilo tudi veliko škode in imelo mnogo stranpoti? Nato pa, osvobojeni vseh, tudi jezikovnih vezi preteklosti prešerno (a nič več prešernovsko) odkorakamo v naročje bleščeče svetlobe sveta? Smo mar sprejemljivi za ta »krasni novi svet«, ki nas z neonskimi napisi o globalizmu, politični korektnosti in drugimi trans-izmi vabi v svoje naročje, samo če verjamemo, da je nujen pogoj za napredek družbe zatajitev tistih temeljev duha, iz katerih smo rastli?
To spraševanje ne zanikuje dejstva, da živimo v drugem in drugačnem okolju, da smo, mislimo in govorimo drugače kot pred stoletjem in pol, dovoljuje pa biti drugačen od predpisanih smernic 21. stoletja tudi tistim, ki raje kot iz čaščenja lastne enkratnosti in svojega časa (ker teh je v naši družbi že tako neizmerno mnogo) črpajo sokove svojega življenja iz plodov tisočletne evropske in stoletne slovenske miselne tradicije. Pritrjujemo sobivanju, ki ni ovito v embalažo lepih besed o najvišji možni stopnji demokracije, ampak takemu, da v naši družbi ne bodo potrebni zakoni, kaj, kdaj in kako lahko nekdo spregovori v javnosti in ko za svoja javno predstavljena stališča ne bo sankcioniran po inšpekcijski (samo)volji.
Pustiti biti, misliti, govoriti, meje vsega tega je izkušal pisatelj Boris Pahor, ko so mu najprej poskušali prepovedati materni jezik, v ognju sovraštva uničiti prostore slovenske misli in mu nazadnje tudi fizično odvzeti pravico živeti. Modrost se ne rojeva v zdolgočaseni birokratski pameti, ki si, pogreznjena v udobne naslonjače, izmišlja nove in nove virtualne prostore resnice, ampak na osebno težko (pre)izkušanih živetih robovih jezika, mišljenja in bivanja. Zato je Boris Pahor na Kardeljevo tezo, da se bomo počasi brez revolucije in prelivanja krvi stapljali z drugimi narodi, tako odločno in jasno odgovoril: »Moralno silo mi daje prepričanje, da je slovenstvo spet v nevarnosti, čeprav drugače kot v preteklosti. To novo, silno nevarnost vidim v tezi, da je narod nastal s kapitalizmom in da bo z njim odmrl (Kardelj). Pa v tezi, da bodo ‘socialistični družbeni odnosi’ ustvarili proces, ki bo ‘postopoma vnašal v nacionalne forme občečloveško vsebino in s tem opravljal veliko delo pri zbliževanju in spajanju narodov’, ne da bi uporabljal ‘nasilje nad stvarmi’ (Kardelj). Izraz spajanje sem seveda podčrtal jaz. Dovolil pa boš, da se takemu absurdu upre celo moja ‘nespametna’ mediteranska pamet, saj se vendar nismo dokopali do svoje narodne identitete zato, da bi se zdaj brez ‘nasilja’ spojili z drugimi narodi!«
Pahor je razumel globalizem kot novo obliko družbenega hegemonizma, ki so se ga polastili mehanizmi političnega odločanja. V svoji (pre)izkušani modrosti se je zavedal, da reči ne narodnostnemu opredeljevanju ne pomeni, da se, kot je to poskušal ceneno prodajati ideolog samoupravljanja, osvobodimo vseh ideoloških spon in želje po nadvladi drugemu, ampak pomeni pasti v žrelo novih ideoloških nevarnosti, v nove poskuse kulturne in znanstvene nadvlade, ki so tokrat skriti za lažnimi imeni demokracija, vladavina prava in politična korektnost. Opredelitev za slovensko, ki je vpisana tudi v ime in ustanovna pravila Slovenske matice, je pisatelj Pahor razumel kot najvišjo obliko uresničevanja človekove (samo)biti, v kateri smo zmožni ohraniti svojo osebnostno samoniklost in se hkrati ozirati k drugemu, tvoriti torej vključujočo (ne kakor z mnogimi sodobnimi gibanji izključujočo) skupnost.
Če se nekdo opredeli za Slovenca, namreč s tem nikakor še ne zanika pravice do sobivanja drugim narodom, ampak zgolj in samo opredeljuje svoje lastne jezikovne, kulturne, miselne posebnosti, torej danes tako opevano in spoštovano »drugačnost«. Prav v tem, ko nas skušajo prepričati, da je vsako narodnostno opredeljevanje izključevalno do drugih, se kažejo ideološki in manipulativni interesi prenekaterih sodobnih družbenih teorij. Sicer si tudi ne bi mogli razložiti, zakaj je Boris Pahor, ki bi moral biti s svojim pokončnim slovenstvom osebnost, ki nas povezuje v naši enosti in enotnosti, nenadoma postal glavna figura, na kateri se lomi ostrina novinarskih peres in birokratske izključevalnosti. Samo tako si lahko razložimo, zakaj nekateri mediji z Matičinih dogodkov o Borisu Pahorju poročajo, da avtorji naših knjig lažejo. Tak diskurz je za Slovensko matico, ki že 160 let poskuša odkrivati in iskati Resnico in povezovati Slovence različnih strokovnih, političnih in verskih pogledov v enoten kulturni in znanstveni prostor, nesprejemljivo in ga odločno zavračamo.
Zato v letu 2025 iskreno in srčno želimo, da pričevalci slovenstva dobijo iskreni »da« široke slovenske javnosti, »da«, ki jim bo dovolil imeti mesto v slovenski literarnozgodovinski in kulturni zavesti, kakršno jim pripada.
Srčno in srečno 2025!

Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice

MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI

Zbirka Odstiranja
Matija Zorn in Darko Ogrin (ur.): “Ne damo se!”: Ivan Gams in slovenska geografija
Monografija prinaša celovit in podroben prikaz strokovnih in znanstvenih dosežkov akademika in rednega profesorja dr. Ivana Gamsa. Opisana je njegova kariera od raziskovalca do univerzitetnega učitelja, kot predavatelja več predmetov s fizično geografskega področja, prav tako tudi akademikove neuhojene in samosvoje raziskovalne poti, ki jih je ubiral, kot so jih videli sodelavci na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavljen je kot odločna osebnost, ki zna na nepredvidljive in iskrive načine prepletati včasih na videz nezdružljivo: radovednost, ustvarjalni nered, neobremenjenost s pravili na poti do zastavljenega cilja, močno intuicijo, šaljivost, znanstveno odličnost in človeškost (iz recenzije izr. prof. dr. Igorja Jurinčiča).
Ivan Gams je bil pripadnik tretje generacije slovenskih geografov, ki jih je zaznamovalo postopno usmerjanje v čedalje ožja znanstvena področja. Pri tem ni bil izjema, saj se je znanstveno in pedagoško še posebej poglobljeno lotil krasoslovja. Ob tem je vseskozi ohranjal izjemno širino, saj so mu bila blizu prav vsa področja geografije. Kot družbeno angažiran človek se je loteval tudi aktualnih vprašanj časa, v katerem je živel. Njegov širok geografski horizont se odraža tudi v monografiji, kjer so osvetljena praktično vsa področja Gamsovega delovanja. Časovna distanca omogoča tudi vrednotenje njegovih prispevkov k zakladnici slovenske in mednarodne geografije ter krasoslovja in soočenje dosežkov z aktualnim stanjem stroke (iz recenzije izr. prof. dr. Irene Mrak).
Soizdajatelja knjige sta Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Založba Univerze v Ljubljani.
Knjiga je nastala v okviru raziskovalnih programov Geografija Slovenije (P6-0101) in Trajnostni regionalni razvoj Slovenije (P6-0229), ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Knjigo je finančno podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

NAKUP

Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, letnik 2024, številka 18
Uredniki in uredniški odbor: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
18. številko Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike zaznamuje 160-letnica Slovenske matice. Uvodni prispevek poudarja njen pomen za razvoj slovenske znanosti, sledi pa mu enajst prispevkov z različnih področij naravoslovja in tehnike. Trije naravoslovni prispevki podajajo zgodovinski pregled razvoja pedologije, raziskav lišajev in varstva narave v Sloveniji. Dva geografska prispevka sta si dokaj različna: klimatogeografski predstavlja razvoj prikazov vremena in podnebja na Slovenskem do leta 1919, drugi opisuje zgodovino organiziranega raziskovanja Triglavskega ledenika, ki se je pričelo leta 1946. Povsem samosvoj je članek o arhitektu in industrijskem oblikovalcu Niku Kralju ter njegovem preučevanju in ohranjanju kozolcev. Sledi prispevek o razvoju diskretne matematike v Sloveniji, ki je bila podlaga za računalništvo in nato za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Prispevek o pionirskih dosežkih Franceta Bremšaka s področja avtomatike prikazuje razvoj zmogljivega analognega računalnika, uporabljenega za simulacijo delovanja ter regulacijo jedrskega reaktorja. Zbornik sklepajo prispevek o začetkih merjenja hoje na Slovenskem in rehabilitaciji bolnikov z metodo funkcionalne električne stimulacije, prispevek s področja kemijskega inženirstva o pridobivanju kemijskih proizvodov ter načrtovanju, obratovanju in izboljševanju proizvodnje ter prispevek s področja strojništva o razvoju tribologije in njenem pomenu za slovensko gospodarstvo.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

NAKUP

Zbirka Mestne knjige
Mihael Petrovič ml. (ur.): Kočevska knjiga
Delo združuje umetnostna besedila, pričevanja ter zgodovinske, spominske in druge zapise o Kočevju in širšem kočevskem območju, ki s svojstveno preteklostjo in usodo kraja na prepihu zgodovine v prenekaterem pogledu za marsikoga še vedno predstavljata skrivnostno, neznano in zamolčano pokrajino »tam nekje na robu Slovenije«, kjer si »podajata roko volk in medved«. Kot nekdanji nemški jezikovni otok, ki se je obdržal vse do druge svetovne vojne, pa je Kočevska s svojim edinim mestnim naseljem še posebej zanimiva, tudi ker je njena zgodba zgodba dveh jezikovnih skupin v njuni medsebojni povezanosti in različnosti. Usodno jo je nato zaznamovalo obdobje med drugo svetovno vojno in po njej, poseben pomen pa je imela tudi v času osamosvajanja Slovenije. Kočevska knjiga zato ob slovenskih vsebuje tudi besedila neslovenskih – nemških, čeških, hrvaških in srbskih – ustvarjalcev in sodobnikov, ki so se skozi stoletja tako ali drugače soočali s Kočevsko in njenimi posebnostmi, obenem pa odseva življenjski utrip Kočevja z okolico skozi čas. Več besedil je v slovenščino ob tej priložnosti prevedenih prvič, posamezna izvirajo iz doslej še neobjavljenih virov.
Izid knjige sta podprli Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Občina Kočevje.

NAKUP

Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold
Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavi bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

NAKUP

Zbirka Razprave in eseji
Gašper Oitzl: Od rude do železa: železarjenje na Slovenskem do konca 16. stoletja
Železarstvo je še danes ena pomembnejših gospodarskih panog v Republiki Sloveniji, v preteklosti pa je bil njen pomen v širšem družbenem in gospodarskem kontekstu slovenskega prostora še nekoliko večji. Od izida zadnje obsežne strokovne publikacije na temo zgodovine železarjenja na Slovenskem je minilo že več kot pol stoletja. Knjiga Od rude do železa dr. Gašperja Oitzla obravnava zgodovino razvoja železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju. Poleg zgodovinskega prikaza razvoja te gospodarske panoge avtor prikaže tudi tehnološke, družbene in gospodarske izzive rudarjev in železarskih delavcev, obseg proizvodnje železa in njegovo distribucijo ter nudi vpogled v materialno kulturo železa v obravnavanem obdobju. Pri tem upošteva tudi celotno ozemlje avstrijske Koroške, s predstavitvijo trgovskih povezav pa tedanje slovensko ozemlje vpne tudi v širši evropski prostor.
Delo je predelana doktorska disertacija dr. Gašperja Oitzla, ki deluje kot kustos na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije, kjer preučuje zbirko kovin. Sodeloval je tudi pri pripravi razstave Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem.
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

NAKUP

Zbirka Razprave in eseji
Bernard Nežmah: Neznani Jurčič: časopisna, kulturna in družbena zgodovina desetletja med letoma 1871 in 1881 na straneh Slovenskega naroda
Potem ko smo pred tremi leti slavili Jurčičevo leto in je o pisatelju Josipu Jurčiču izšla imenitna monografija prof. dr. Urške Perenič, se nam je zdelo, da o avtorju prvega slovenskega romana vemo že prav vse. A dr. Bernard Nežmah nam ga v svoji najnovejši zgodovini novinarstva na Slovenskem prikaže še z neznane (ali manj znane plati) – kot urednika Slovenskega naroda. Josip Jurčič je časnik pripravljal celotno desetletje, med letoma 1871 in 1881. Pod njegovim vodstvom je postal prvi slovenski dnevni časopis, njegova naklada pa se je potrojila. Nežmahovo raziskavo odlikujeta branje primarnih virov in analiza člankov, ki so se v času Jurčičevega urednikovanja v Slovenskem narodu pojavljali. Na tej osnovi odkriva principe vpeljevanja idej slovanstva, oblikovanje različnih novinarskih žanrov (gledališka kritika, vojno poročevalstvo, feljtoni itd.), strategije spopadov s cenzuro, ustvarjanje kroga dopisnikov in reševanje problemov “lažnih vesti”, ustvarjanje literariziranega časnikarskega jezika, snovanje časopisa v smeri oblikovanja bralnega občinstva, afirmacijo in refleksijo položaja slovenskega jezika na področjih šolstva, sodstva, vojske, Cerkve in državnih uradov, kritiko revolver-žurnalizma in druge teme.
Ali kot v uvodu v svoje delo zapiše avtor: “Jurčičev projekt je bil dobra žurnalistika, ki je zahtevala lik pisatelja, ki piše krajše članke, obenem pa je bila tudi novinarstvo, ki vsakodnevno bralcem prinaša vesti. Urednik je iz nič zgradil dopisniško mrežo, ustvarjal nove novinarske žanre, predvsem pa je uspel iz banalnih vsebin, tudi iz poročil o umrlih, napraviti zgodbe. Če je v svetovni literaturi velikan med pripovedniki Gabriel Marquez s svojim magičnim realizmom, je Jurčič v slovenskem novinarstvu ustvaril magični žurnalizem.”
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

NAKUP

Tina Bregant: Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih
Delo doc. dr. Tine Bregant odpira široka obzorja tako laičnim bralcem kot strokovnjakom, saj nevroznanstvena spoznanja in razvojne procese razlaga preprosto, a hkrati z ostrino dejstev, ki prepriča tudi strokovnjake s področij, kot so pediatrija, nevrologija in nevrokognitivne vede. Z jasnostjo govora in predanostjo znanosti ustvarja most med znanstvenimi dognanji in vsakdanjim življenjem. S svojim besedilom ne odgovarja le na vprašanja staršev, učiteljev in strokovnjakov, temveč jim pomaga bolje razumeti zapletene procese, ki potekajo v otroških možganih. V knjigi o razvijajočih se možganih skozi otroštvo do mladostništva razloži, kako otroci rastejo, se učijo in soočajo z izzivi v svojem okolju. Poudarja pomen ljubeče vzgoje in podpore, saj razvoj možganov ni linearen proces, ampak preplet bioloških, družbenih in okoljskih dejavnikov. Teoretična znanja prepleta z razumevanjem, da otroci potrebujejo sočutje, varnost in spodbude, da dosežejo svoj potencial. Prav ta človeška plat njenega dela jo razločuje od številnih drugih strokovnjakov, saj ne pozablja na bistvo – vsak otrok je edinstven posameznik, ki ga oblikujejo tako geni kot okolica. Delo, ki vključuje avtoričine bogate klinične in akademske izkušnje, ni zgolj informativno, ampak tudi navdihujoče. Z močjo lastnih spoznanj in z intuitivnim razumevanjem otrokovega sveta vzpostavlja nova merila za vzgojo in izobraževanje. Tako starši kot strokovnjaki lahko v njenih delih najdejo orodja in znanje za soočanje z vsakodnevnimi izzivi pri vzgoji in spremljanju razvoja otrok (iz recenzije prof. dr. Zvezdana Pirtoška).
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

NAKUP

Slovenski mediji na Hrvaškem in Madžarskem nekoč in danes
Prispevki s posveta na Slovenski matici 16. oktobra 2023
Uredila: Zarika Snoj Verbovšek
Posvet o slovenskih medijih na Hrvaškem in Madžarskem nekoč in danes je bil tretji posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v Sloveniji sosednjih državah. Na prvem dogodku v tem ciklu so sodelujoči predstavili položaj slovenskih medijev v zahodni sosedi Italiji, na drugem so pogledovali proti severu, proti Avstriji, s čimer so nadaljevali sodelovanje s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci izven naših državnih meja, ki sodijo v enoten kulturni prostor, opredeljen z našim slovenskim jezikom.
Zbornik Slovenski mediji na Hrvaškem in Madžarskem nekoč in danes vsebinsko sledi posvetu in prinaša prispevke Dušana Mukiča, Francija Justa, Nikolette Vajda-Nagy, Barbare Riman in Agate Klinar Medaković. Z njimi zaokroža serijo zbornikov o sredstvih in načinih komunikacije med slovensko manjšino v sosednjih državah. Osredotoča se na položaj slovenskih medijev v severovzhodni in vzhodni sosedi Slovenije, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer slovensko govoreča manjšina ni tako številna in nima na voljo toliko sredstev javne komunikacije kot v predhodno obravnavanih Italiji in Avstriji, odgovoriti pa skuša na že v prvih dveh zbornikih postavljena vprašanja, kako so se razvijali slovenski mediji med zamejci, kakšno vlogo so imeli pri ohranjanju narodne zavesti manjšinske skupnosti in kakšno vlogo imajo v današnjem svetu vse bolj digitaliziranih medijev, ko klasični časopis in radio izgubljata na pomenu. Pomembno vprašanje je seveda tudi, s kakšnimi težavami se zamejci srečujejo zaradi svoje omejene odmevnosti, od kod črpajo energijo za delo in od kod dobivajo pomoč za uresničevanje načrtov, pa seveda tudi, kje se vidijo v bodočnosti, ko je usoda časopisnih pa tudi nekaterih drugih zvrsti komunikacije vse bolj vprašljiva.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

NAKUP

Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.

V TISKU

MATIČINI DOGODKI

Matičin natečaj

Torek, 3. 12. 2024–torek, 4. 2. 2025
Natečaj za za osnovne šole za najboljše literarno delo na temo Knjiga mi pripoveduje
Čeprav so mnogi napovedovali, da bo knjiga z računalniško dobo izginila, ostaja v takšni ali drugačni obliki še vedno med nami. S knjigami smo se naučili brati, iz knjig še vedno črpamo svoje znanje, h knjigam se zatečemo v trenutkih samote ali takrat, ko si želimo malo miru. Vživljamo se v zgodbe, zapisane v knjigah, z njimi širimo meje svojega jezika in s tem svojega doživljanja in razumevanja sveta. Vsaka knjiga je planet zase, povsem nov, nenavaden, poln domišljije, skrivnosti, čudežnosti. Branje je edino potovanje, pri katerem se nam ni treba nikamor odpraviti, da bi odkrili in spoznali povsem nove, še nikoli videne in doživete svetove.
Že Primož Trubar je spoznal, da morajo ljudje, če hočejo ohraniti svoj jezik, v njem čim več pisati in v maternem jeziku tiskati knjige. V 19. stoletju je škof Anton Martin Slomšek spodbujal nastanek prve slovenske založbe, ki bo izdajala knjige v slovenščini. Naši rojaki pa so se zavedali, da poleg leposlovnih del potrebujemo tudi slovenske učbenike in priročnike za posamezna strokovna in znanstvena področja. Zaradi tega so 4. februarja 1864 ustanovili Slovensko matico, ki letos praznuje 160-letnico svojega obstoja.
Velik ljubitelj tiskane besede je bil tudi duhovnik, pesnik in pisatelj ter velik domoljub Marko Glaser (1806–1889), pomočnik in najboljši prijatelj škofa Antona Martina Slomška, ki je dolga leta vodil župnijo v Malečniku pri Mariboru. Izdal je več knjig in pesmi ter tako skrbel za bralno pismenost v štajerskih krajih. V spomin nanj bo v Malečniku v aprilu 2025 že četrto leto zapored potekal Glaserjev festival, ki bo posvečen prav knjigi.
Kot poklon slovenski knjigi Slovenska matica in Glaserjev salon z galerijo iz Malečnika razpisujeta natečaj za najboljše literarno delo na temo Knjiga mi pripoveduje v treh kategorijah: za 1., 2., in 3. triado osnovnih šol v Republiki Sloveniji.
Vabimo vse učitelje slovenskih osnovnih šol v Republiki Sloveniji, da spodbudite svoje učence k sodelovanju na natečaju in razmisleku o tem, kaj vse jim pomeni knjiga.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.

Matica pod zvezdami

Četrtek, 9. 1., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev znanstvene monografije “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem
Ob izidu znanstvene monografije “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem, ki jo je uredila prof. dr. Urška Perenič, izšla pa je v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska, bodo spregovorili urednica monografije prof. dr. Urška Perenič, prof. Adrijan Pahor, prof. ddr. Igor Grdina, dddr. Evgen Bavčar in drugi avtorji prispevkov.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Torek, 21. 1., ob 8. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Slovenske matice in delavnica o branju Ivana Cankarja z dijakinjami in dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika
Tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc bo dijakinjam in dijakom Gimnazije Jožeta Plečnika iz Ljubljane uvodoma predstavila delovanje Slovenske matice, v drugem delu srečanja pa bo potekala delavnica o novih metodah branja del Ivana Cankarja, ki jo bo vodila prof. dr. Vesna Mikolič, avtorica knjige Ali bereš Cankarja? (Slovenska matica, 2021).
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Matičina predavanja

Sobota, 4. 1., ob 19.30
Katoliški dom prosvete Sodalitas, Proštijska pot 1, Tinje, Avstrija
Strokovno predavanje prof. ddr. Marije Stanonik o pesniški antologiji Brez križa in imena. Slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej
Urednica antologije, akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik, je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, in slovenskega odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom. Razčlenila je tudi različne tabore v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno. S pričujočo izdajo pa je stroki in najširši javnosti na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi strani«. Z izdajo te poezije je dala besedo in glas tistim, ki so bili dolga desetletja zamolčani, fizično likvidirani na višku svoje ustvarjalne moči ali pozabljeni pod ideološkimi bremeni zgodovine. Uvodne besede pred predavanjem bo imela tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Katoliški dom prosvete Sodalitas in Slovenska matica.
Izvedbo predavanja je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Torek, 14. 1., ob 18. uri

Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Andrej Guštin: Življenje z Luno
V predavanju bomo spoznali vlogo Lune pri razvoju znanosti, njen pomen v različnih kulturah in umetnostih, ter njene dejanske in namišljene vplive na življenje na Zemlji in človeka. Dotaknili se bomo tudi zgodovine poletov na Luno in današnjih poti njenega ponovnega osvajanja.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Matičina odprta vrata

Torek, 21. 1., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Okrogla miza Kdo ogroža slovensko identiteto
Zgodovina navaja, da smo bili dolga stoletja utopljeni ali obkroženi s tujimi narodi, uporaba slovenske besede pa je kljub temu živela med ljudmi in v liturgiji. Njen pomen in ugled javnega položaja posebej manifestira znamenito ustoličevanje karantanskih knezov in koroških vojvod, ki je bilo do opustitve leta 1414 vedno v slovenskem jeziku. V slovenščini so podeljevali tudi zakramente, zlasti krst. Neprecenljivega pomena za slovensko narodno in kulturno izročilo ima tudi delovanje svetih bratov Cirila in Metoda med slovenskimi predniki v Panoniji sredi 9. stoletja. Na teh temeljih, postavljenih že v prvem tisočletju, so svoje oznanjevalno delo v slovenščini nadaljevali tudi slovenskih protestanti v 16. stoletju.
Jezik, kultura in vera so torej ljudi povezovali dolga stoletja, krepila se je zavest o enotnem prostoru bivanja. Brez tega se ne bi rodila slovenska država, ki je najžlahtnejši sadež prizadevanja neštetih rodov prednikov.
Kaj pa danes, leta 2025: multikulturalizem nam prišepetava, da je vsako zavzemanje za slovensko istovetnost nacionalizem ali pa je vsaj staromodno in nemoderno. Vendar pa posamezniki ne odnehajo zastavljati odločne besede za naš jezik, kulturo in vero. Pogovorni večer na Slovenski matici bo iskal pot iz labirinta namišljenih strahov, ki se trudijo utišati naš zanos. Če bomo pristali v malodušju, bomo oškodovali sami sebe.
Na okrogli mizi z naslovom Kdo ogroža slovensko identiteto, ki je uvrščena v Matičin cikel dogodkov Pozabljena zgodovina, bodo nastopili sogovorniki dr. Vanja Kočevar, Milan Knep in tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in CI Prebudimo Slovenijo.


Matičina knjižna potovanja

Ponedeljek, 13. 1., ob 10.45
Škofijska gimnazija Vipava, Goriška cesta 29, 5271 Vipava
Predstavitev del Edvarda Kocbeka in Draga Jančarja dijakinjam in dijakom Škofijske gimnazije Vipava
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo nastopila s predavanjem Edvard Kocbek, Drago Jančar in Slovenska matica, v katerem bo predstavila, kako sta bila s Slovensko matico povezana pomembna slovenska pisatelja Edvard Kocbek in Drago Jančar.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Škofijska gimnazija Vipava in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Četrtek, 23. 1., ob 18. uri
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Rozmanova ulica 28, Novo mesto
Predstavitev pesniške antologije Brez križa in imena. Slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej
Urednica antologije, akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik, je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, in slovenskega odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom. Razčlenila je tudi različne tabore v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno. S pričujočo izdajo pa je stroki in najširši javnosti na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi strani«. Z izdajo te poezije je dala besedo in glas tistim, ki so bili dolga desetletja zamolčani, fizično likvidirani na višku svoje ustvarjalne moči ali pozabljeni pod ideološkimi bremeni zgodovine. Z urednico se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Petek, 24. 1., ob 10.45
Škofijska klasična gimnazija – Zavod sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana
Predstavitev del Edvarda Kocbeka in Draga Jančarja dijakinjam in dijakom Škofijske klasične gimnazije
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo nastopila s predavanjem Edvard Kocbek, Drago Jančar in Slovenska matica, v katerem bo predstavila, kako sta bila s Slovensko matico povezana pomembna slovenska pisatelja Edvard Kocbek in Drago Jančar.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Škofijska klasična gimnazija – Zavod sv. Stanislava in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.

Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na ikono YouTube.

Košarica je prazna