APRILSKI UVODNIK
Tokratni novičnik prihaja na svetlo v času, ko se mesec april preveša v zadnjo tretjino, za kar se vsem članom, podpornikom, simpatizerjem in obiskovalcem Slovenske matice ter bralcem njenih knjig iskreno opravičujemo. A razlog nista ne pozabljivost ne malomarnost, ampak tako silovita preobremenjenost le treh zaposlenih s tekočimi posli, zaključnimi obračuni društvenega dela in financ, zahtevnimi razpisi, prvimi letošnjimi sejmi, natečaji za mlade, urednikovanjem, številnimi knjižnimi predstavitvami, pripravami promocijskega gradiva, prodajo in distribucijo, birokratskimi poročili, društvenimi sestanki in vrsto drugih dejavnosti. O tem, kaj pomenita trud in predanost več kot poldrugemu stoletju poslanstva Slovenske matice, govori podatek, da je tajnica-urednica, da je vse delo potekalo brez zastojev, samo v mesecu marcu opravila več kot 330 delovnih ur, poleg redne mesečne obveznosti torej še okoli 150 prostovoljnih ur, saj društvo nima denarja za poplačilo dodatnih sodelavcev. Bilo je kar nekaj neprespanih noči za Slovensko matico, med njimi tudi taka, ko je bilo po delu do 2.30 ponoči le dve uri in pol spanja na Matici in nato nadaljevanja opravljanja delovnih obveznosti. V taki situaciji upamo, da boste morebitni kritiki sprejeli naše tokratno opravičilo in razumeli, da prek meja fizičnih zmogljivosti pač ni mogoče.
Kot kažejo prvi podatki o uspešnosti preteklega leta, sicer takšna zagnanost zaposlenih rojeva dragocene sadove. Izdali smo rekordno število knjig, 22 tiskanih in 5 elektronskih, izpeljali smo največje število prireditev, in sicer 177, kar je za 6 odstotkov več kot v jubilejnem letu 2024, in opravili zelo uspešno prodajo glede na siceršnje kazalnike o kupovanju knjig v Republiki Sloveniji. Leto 2025 je bilo tudi leto reorganizacije dela, ko smo morali delovati s samo tremi zaposlenimi, zato smo na te dosežke še toliko bolj ponosni. Posebna zahvala velja torej sodelavkama Mateji Rizvič, ki je skrbela za prodajo in računsko dokumentacijo, in Zariki Snoj Verbovšek, ki poleg zahtevnega uredniškega in lektorskega dela zelo natančno skrbi še za arhiviranje celotne dokumentacije in pripravo vedno številnejših tabel.
Veliko bolj pa zbuja skrb finančno stanje Slovenske matice. Kar nekajkrat smo v preteklem letu morali najeti brezobrestni kredit pri zasebnem podjetju, ki nam je prijazno priskočilo na pomoč, da smo lahko zagotovili tekoče izdajanje novih knjig in redno izplačevanje plač, preden smo prejeli izplačila iz državnega proračuna. Delujemo torej z minimalnimi finančnimi rezervami, tako da nimamo nikakršnih sredstev za prepotrebno obnovo hiše, ki si je vsi tako zelo želimo.
Letno delovno poročilo je pravkar v obsežnejši obliki na našem letnem zboru članov razgrnil tudi dosedanji predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič, dr. Željko Lazarević pa je kot predsednik Nadzornega odbora Slovenske matice predstavil tudi finančno poročilo za leto 2025. Tokratni zbor članov je bil hkrati volilni. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in se ga udeležili! Izrazili ste željo po spremembah v vodstvu Slovenske matice in kot lahko vidimo, bo novo vodstvo pred zahtevno nalogo, da pomaga poskrbeti za boljšo finančno prihodnost našega najstarejšega delujočega kulturnega in znanstvenega društva. V imenu Matičinega delovnega kolektiva želim novoizvoljenemu predsedniku prof. dr. Zvezdanu Pirtošku in novoizvoljenim članom Upravnega odbora Slovenske matice, ki ga sestavljajo podpredsednik prof. dr. Aleš Krainer in člani prof. dr. Ivan Čuk, prof. dr. Matjaž Gams, Erika Jazbar, prof. dr. Edvard Kovač, akad. prof. dr. Milček Komelj, akad. prof. dr. Janez Kranjc, izr. prof. dr. Aleš Maver, prof. ddr. Urška Perenič, prof. dr. Tomaž Pisanski, doc. dr. Brane Senegačnik, prof. dr. Lenart Škof in doc. dr. Sebastijan Valentan, uspešno delo.
V imenu zaposlenih pa izrekam hvaležnost za vso naklonjenost in podporo, ki sta ju dosedanji predsednik dr. Aleš Gabrič in upravni odbor v sestavi prof. dr. Silvija Borovnik, akad. prof. dr. Matija Gogala, akad. prof. dr. Tine Hribar, prof. dr. Milček Komelj, prof. dr. Edvard Kovač, prof. dr. Aleš Krainer, akad. prof. dr. Janez Kranjc, Marko Kravos, prof. dr. Vesna Mikolič, prof. dr. Jernej Pavšič, doc. dr. Brane Senegačnik in Janez Stergar izkazovala Slovenski matici kot nepogrešljivemu središču slovenstva vse od njene ustanovitve do danes.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Milan Zdravko Kovač: Izgubljena Ljubljana
Ilustracije: Lev Ambrož Okorn
Spremna beseda: Mitja Guštin
Ljubljana je ‚blagoslovljena‘ z zgodovinskimi pomniki. V mestu so na dlani najpomembnejša obdobja zgodovine zadnjih 5000 let: koliščarji, železna doba, Rimljani, Goti in zgodnjesrednjeveška poselitev Slovanov ter številnih tujcev, ki so v srednjem in novem veku v naši prestolnici pustili močan pečat. Tudi pozneje se lahko meščani pohvalijo z renesančnimi zgradbami, imenitnim barokom, igrivo secesijo, Zmajskim mostom, ljubljanskim nebotičnikom in Plečnikovimi deli. Ne manjka niti sodobne arhitekture, znanilke novih časov in izzivov. Knjiga Izgubljena Ljubljana predstavlja bralcu izbrane primere naše kulturne dediščine, začenši z odkritjem kolišča na Špici, predvsem z vidika vključevanja gradbenih reliktov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane. Opozarja na pomen ohranjanja naše pomembne dediščine in opisuje predloge za ureditev različnih pomembnih dragocenih območij v Ljubljani ter za postavitev novih spomenikov v mestu. Tovrstne projekte sta petnajst let neutrudno pripravljala sodelavca arhitekta Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan, čeprav njune ideje praviloma niso bile realizirane oziroma so bile izrabljene za različne plagiate. V knjigi, v kateri avtor opozarja tudi na nekatere nerealizirane izvirne Plečnikove prostorske zamisli, so zajeti njuni kritični in polemični pogledi na arhitekturne posege v Ljubljani, predvsem pa so dokumentirani njuni predlogi rešitev, kako ustrezno predstaviti arheološke ostaline in situ in s tem našo bogato preteklost ohraniti tudi za zanamce. Posebne pozornosti je v knjigi deležna tudi železniška južno-vzhodna obvoznica, ki bi v mnogočem razbremenila Ljubljano. Celovita monografija, bogato opremljena s slikovnim gradivom, predstavlja trnova pota idejnih zamisli arhitekturne dvojice Kovač-Kerševan, ki jih pomenljivo ponazarjata naslovnica s podobo Don Kihota in sam naslov knjige Izgubljena Ljubljana.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Dimitrij Rupel: Dobri nameni
Četrta knjiga, ki jo dr. Dimitrij Rupel izdaja pri Slovenski matici, vsebuje pet knjig: od porušenega Gradišča prek osamosvojitve do zadnjih nekaj let slovenske zunanje ne/politike, mimo vloma pa pentljo sklene z razmišljanjem o ne/lustraciji in drugih razlogih, zakaj nas ne/spravljenost ob razmeroma dobrem štartnem položaju v času osamosvojitve tudi več kot tri desetletja po njej nadzorovano ovira pri razvoju v demokratično in gospodarsko suvereno državo.
Eden najbolj verziranih mož peresa med slovenskimi politiki in hkrati sodobni slovenski avtor z najplodovitejšo diplomatsko kariero s svojimi knjižnimi in publicističnimi objavami že dobrih petdeset let vznemirja širšo javnost in strice iz ozadja. Tudi v jubilejnem zapisu, ki je posvečen avtorjevi 80-letnici, se izmika kalupom, ko s samosvojo virtuoznostjo prehaja med časi, ljudmi, dejstvi, sanjami, fikcijo, resničnostjo in vizijo. Bralcu ponuja uvid v ozadje ključnih trenutkov (novejše) zgodovine in ga vabi k razmisleku o času in prostoru, ki ga s svojo naravnanostjo nujno sooblikuje.
Dobri nameni so knjiga, ki jo je mogoče brati na več načinov – nenazadnje tudi kot napotilo na vire in avtorje, knjige in filme, vredne pozornosti.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Odstiranja
Vlasta Stavbar (ur.): Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo
V zavest sodobnikov se je Hartman vpisal kot literarni ustvarjalec, po svoji gledališki dejavnosti, kot profesor ali angažiran intelektualec. Monografija o kulturnem
poslanstvu Bruna Hartmana nas opozarja, da dela pomembnih kulturnih ustvarjalcev ne smemo presojati zgolj z osvetlitvijo ene plati, četudi je ta najpomembnejša in
je bil po njej najbolj znan med sodobniki. Bogastvo ustvarjalca nam pokaže šele celovitejši pogled z orisom različnih strokovnih polj, na katera je posegal. Prav to je bistvena dodana vrednost monografije o Brunu Hartmanu, saj ga spoznavamo z različnih umetniških in znanstvenih vidikov (iz strokovne recenzije prof. dr. Silvije Borovnik).
Avtorji osvetljujejo delovanje Bruna Hartmana na področjih znanosti, izobraževanja in kulture. Na področju bibliotekarstva je poleg organizacijskega dela, ki je bilo povezano s spremembami zakonov o delovanju knjižničarstva, z zidavo nove stavbe in organizacijo dela Univerzitetne knjižnice v Mariboru, pomagal tudi pri uvajanju informacijske tehnologije. Prav tako ob delovanju v gledališčih v različnih ustanovah v Ljubljani, Celju in Mariboru ni le skrbel za programe dela, ampak je besedila dram
tudi prevajal in tako seznanjal slovensko javnost z dotlej manj znanimi avtorji oz. njihovimi deli. Posebno mesto v njegovem opusu pa ima delovanje na področju literature. Bilo je raznovrstno (iz strokovne recenzije dr. Franje Dular).
Knjižno delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Univerze v Mariboru.
Izid knjige sta podprli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Univerzitetna knjižnica Maribor.
Marko Glaser: Izbrana dela
Monografija Izbrana dela zajema pridige, pesmi in korespondenco slovenskega duhovnika, pesnika in nabožnega pisatelja Marka Glaserja. V slovenski prostor vstopa prav v letu, ko v Malečniku in Ljubljani obhajamo že peti, jubilejni Glaserjev festival, ter v dobi triletnega obhajanja 800-letnice Nadškofije Maribor, prej lavantinske škofije.
S tem se želimo pokloniti Marku Glaserju kot tesnemu sodelavcu in prijatelju mariborskega škofa bl. Antona Martina Slomška. Prav Glaser je bil namreč tisti, ki je po Slomškovem pooblastilu ogromno pripomogel k uresničitvi prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na avstrijskem Koroškem v Maribor. Naj bo to delo živo pričevanje, ki nas povezuje z našimi koreninami in nas hkrati usmerja naprej. Njegovo življenje in delo naj nas spodbujata, da tudi sami postanemo rodovitni nosilci vere v svetu, ki hrepeni po smislu in resnici. To delo naj vsakomur omogoči srečanje z iskrenim človekom, ki je življenje razumel kot veliko odgovornost in prizadevanje za blaginjo bližnjega. V Glaserjevih besedah lahko sodobni človek prepozna iskanje, ki mu ni tuje – iskanje smisla, resnice in notranje trdnosti sredi negotovosti sveta.
Delo je pospremljeno s primerjalno analizo dr. Fanike Krajnc Vrečko o pridigah pri Slomšku in Glaserju ter z obsežno razpravo mag. Lilijane Urlep o življenju in delu Marka Glaserja ter njegovi zapuščini v mariborskih arhivih.
Delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Župnije Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik.
Zbirka Slovenska filozofska misel
John Locke: Razprava o človeškem razumu II
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Locke v tretji in četrti knjigi svoje Razprave o človeškem razumu nadaljuje z analizo razumevanja, zmožnosti in določanja meja delovanja človeškega razuma, še posebej s poudarkom na tem, kako potekajo naše zmožnosti spoznanja. Predmet tretje knjige je raba in zloraba besed. Locke zavrača stališče racionalistov, da se univerzalne ideje nanašajo na dejanske realitete in v nasprotju s tem zagovarja stališče, da so realne zgolj posamezne stvari. Zaradi tega se mu je zdelo najbolj primerno, da pojasni svoje stališče glede univerzalij in kar se da jasno predstavi razloge, na katerih to stališče temelji. Da bi uresničil ta namen, je ocenil, da je potrebno podrobneje razpravljati o načinih, na katere se besede uporabljajo, ter opozoriti na zmedo, ki nastane, kadar njihove pravilne rabe ne razumemo jasno. S takšnim pristopom je postal eden izmed pionirjev pri razvoju tistega, kar danes poznamo kot filozofijo jezika. (Izvor Kripkejeve teorije togega označevalca je ravno tretja Lockova knjiga). Sklepi, do katerih je Locke prišel in ki so rezultat njegovih dolgih in skrbnih raziskav procesa spoznavanja, so predstavljeni v četrti knjigi Razprave, ki vsebuje enaindvajset poglavij, posvečenih nalogi pojasniti, kaj po njegovem mnenju drži glede narave in obsega človeškega spoznanja. V glavnem je poskušal slediti implikacijam metode in predpostavk, ki jih je navedel v prejšnjih dveh knjigah svojega dela, vendar je te opustil, kadar so ga vodile do prepričanj, ki jih ni mogel sprejeti. V svoj teorijo spoznanja je tako vključil številne ideje, za katere je menil, da so resnične, četudi so bile v neskladju z njegovimi lastnimi metodološkimi načeli. Locke se je z zadnjima dvema knjigama, ki jih zajema ta prevod, uveljavil kot utemeljitelj spoznavne teorije. Skratka, tretja in četrta knjiga predstavita Locka kot utemeljitelja sodobne filozofije jezika in spoznavne teorije.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Naravoslovna knjižnica
Tomaž Zwitter: Astro: od teleskopa do podnebne krize
Kako daleč lahko vidimo s prostim očesom? Kaj so vedeli mojstri včasih in kaj danes razkrivajo teleskopi na Zemlji in v vesolju? Kako nastajajo galaksije, zvezde in nenavadni pojavi, kot sta Sončev veter in vodometi na Saturnovih lunah? Prof. dr. Tomaž Zwitter v knjigi Astro: od teleskopa do podnebne krize bralca popelje od prvih pogledov v nočno nebo do najsodobnejših raziskav vesolja. Na poti spoznamo, kako merimo razdalje, opazujemo nevidno svetlobo in kako lahko iz drobnih signalov sestavimo zgodbo o nastanku in razvoju naše Galaksije in našega Osončja z raznolikimi planeti. Pogled v vesolje pa nas vselej pripelje nazaj domov. Avtor s slikovito razlago fizikalnih zakonov, ki vladajo v vesolju, osvetli tudi dogajanje na Zemlji, vključno s podnebnimi spremembami. Kot občutljiv opazovalec našega planeta in družbe se sprašuje, kako razumevanje vesolja vpliva na naš odnos do Zemlje, narave in prihodnosti človeštva. V svojih razmišljanjih povezuje oddaljene svetove z zelo konkretnimi vprašanji našega časa. To je navdihujoča knjiga o radovednosti, razumevanju in odgovornosti: o tem, kako nas pogled v neskončnost vesolja nauči videti naš mali modri planet kot nekaj izjemnega – in vrednega varovanja.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svoje drage članice in dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V TISKU
Glasnik Slovenske matice za leto 2024, letnik XLI
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2024 vsebuje uvodna nagovora predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča in predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ter slaprof. dr. Milčka Komelja na Slavnostni akademiji ob 160-letnici Slovenske matice, ko so predsedniki Slovaške, Hrvaške, Srbske in Črnogorske matice s Slovensko matico oblikovali tudi predlog skupne izjave o jeziku. Sledijo poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem natečaju za dijake in študente ter natečaju za najboljšo pesem o domovini Sloveniji za osnovnošolce) in nagrajeni prispevki natečajev. Objavljeni so tudi prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija o Lojzetu Dolinarju in Momiru Korunoviću, nato pa številni podatki o delu društva v letu 2024, ki so predstavljeni v zapisnikih zbora članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2024 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2024, ki ju je pripravila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svojih dragih članic in članov, ki so se v letu 2024 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičina natečaja
21. 3.–30. 9. 2026
4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana delita skupne vrednote, med katerimi je tudi spodbujanje slovenske ustvarjalnosti, zato v letošnjem letu nadaljujeta s skupnim projektom, ki združuje poezijo in glasbo.
Na svetovni dan poezije, 21. marca 2026, sta razpisali
– 4. pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in
– natečaj za komorno skladbo za pevske soliste in klavirski trio (Glasbena matica Ljubljana).
Na natečaju Slovenske matice lahko sodelujete dijaki in študenti, Slovenke in Slovenci v matični Sloveniji, zamejstvu in po svetu, z do deset izvirnimi pesmimi na poljubno temo, ki so napisane v slovenskem jeziku in oddane v wordovi datoteki. Natisnjeno pesem pošljite najpozneje do vključno 30. septembra 2026 na naslov Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana s pripisom »Za pesniški natečaj«. Besedila naj bodo označena s šifro, v ločeni kuverti pa priložen izpolnjen prijavni obrazec. Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice akad. prof. dr. Milček Komelj, člani komisije pa bodo doc. dr. Brane Senegačnik, dr. Robert Simonišek, tajnica-urednica SM doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in pomočnica tajnice-urednice SM Zarika Snoj Verbovšek.
Več o natečaju in prijavni obrazec najdete na spletni strani Slovenske matice.
25. 3.–30. 9. 2026
Filozofski natečaj za mlade
Slovenska matica že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko slavimo 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje bomo tudi letos razpisali filozofski natečaj za najboljši filozofski esej v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Meje mojega razuma in meje mojega sveta. Tekmovalci bodo za študijski material lahko izbrali novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Johna Locka Razprava o človeškem razumu I (Slovenska matica 2025). Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice prof. dr. Edvard Kovač, člana pa bosta prevajalec Lockove razprave prof. dr. Božidar Kante in doc. dr. Sonja Weiss.
Več o natečaju in prijavni obrazec najdete na spletni strani Slovenske matice.
Natečaj podpira Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto (generalna pokroviteljica).
Matičin projekt
21. 3.–30. 9. 2026
Matičin projekt Oko in uho za slovenščino
Slovenska matica v letu 2026 izvaja projekt Oko in uho za slovenščino, v okviru katerega bo pozvala učenke in učence osnovnih šol ter dijakinje in dijake srednjih šol, da v svojem družbenem okolju iščejo in zbirajo imena in nazive podjetij v angleškem ali drugih tujih jezikih, jih popišejo, podjetja opozorijo o ustrezni rabi slovenskega jezika v javnem življenju, predvsem pa seznam odkritih slovenističnih jezikovnih zdrsov predajo Uradu za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije ter Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport s pobudo za ustrezno ukrepanje za zaščito slovenskega jezika.
Doseči želimo odziv vsaj desetih šol, pri čemer bomo ob zaključku projekta med njimi izbrali “naj šolo leta”, ki najbolj skrbi za slovensko terminologijo v javnem življenju. Namen projekta je dvigniti zavest o pomenu slovenskega jezika v družbenem življenju naroda, skoz strokovno in znanstveno opismenjevanje vzgojiti mlade za aktivno državljansko držo ter skrb za slovenski jezik ter vzpostaviti neposreden stik mladih z gospodarskimi subjekti.
V projekt se je kot prva vključila Osnovna šola Montessori (Ulica Ferda Kozaka 49, Ljubljana), ki je 2. aprila 20026 ob 9. uri že obiskala Slovensko matico, kjer jih je tajnica-urednica dr. Ignacija Fridl Jarc predstavila delovanje Slovenske matice in njeno skrb za ohranjanje slovenskega jezika in kulture, učenke in učenci z mentorico pa so predstavili svoje dosedanje delo v okviru projekta Oko in uho za slovenščino.
Projekt organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo projekta je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina novinarska konferenca
Četrtek, 9. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili tri Matičine knjižne novosti: delo Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu, ki je izšlo v zbirki Slovenska filozofska misel ter ga je uredil in mu spremno besedo napisal prof. dr. Valentin Kalan, Nedokončane spise Andreja Capudra, ki so izšli v Knezovi knjižnici in jih bo predstavila doc. dr. Sonja Weiss, ter iz zbirke Spomini in srečanja Spominski portret z očetom Jasne Blažič, ki bo spregovorila o svojem očetu Viktorju Blažiču, publicistu in disidentu. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matica pod zvezdami
Sreda, 1. 4., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev tretjega dela Ovidijevih Metamorfoz
O tretjem delu Ovidijevih Metamorfoz, ki jih je prevedla klasična filologinja Barbara Šega Čeh in so pred kratkim izšle pri Slovenski matici, se bo s prevajalko Barbaro Šega Čeh in prof. dr. Markom Marinčičem pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 7. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Slavnostna akademija ob 80-letnici zasl. prof. dr. Dimitrija Rupla
Ob tej priložnosti bo zasl. prof. dr. Dimitrij Rupel predstavil svojo novo knjigo Dobri nameni, ki jo je pravkar izdala Slovenska matica ob njegovi osemdesetletnici. Za uvodnimi besedami doc. dr. Ignacije Fridl Jarc bodo spregovorili tudi Igor Bavčar, zasl. prof. dr. Peter Jambrek, Janez Janša in mag. Igor Omerza. Knjigo bo predstavil tudi avtor, ki bo svoje delo komentiral v okviru svoje književne produkcije in seveda aktualne družbene situacije doma in po svetu.
Akademijo soorganizirajo Slovenska matica, Nova univerza in Inštitut Nove revije.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 22. 4., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Zaključek 5. Glaserjevega festivala in podelitev nagrad nagrajencem natečaja za osnovne šole za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja
Slovenska matica in Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik sta razpisali natečaj za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja za osnovne šole v Republiki Sloveniji in zamejstvu. Učenci so bili povabljeni k sodelovanju na natečaju in razmisleku o tem, kaj vse jim pomeni vzgled velikih Slovenk in Slovencev, ki so pomagali ustvarjati našo prihodnost. Znani osebnosti svojega kraja so lahko posvetili slavilno pesem ali prozni zapis, kako njegovo osebnost, delo in poslanstvo doživljajo sami.
Strokovna žirija v sestavi akademik prof. dr. Milček Komelj, Zarika Snoj Verbovšek, doc. dr. Sebastijan Valentan in doc. dr. Ignacija Fridl Jarc je izbrala nagrajence, ki bodo razglašeni in nagrajeni na sedežu Slovenske matice. S slovesno podelitvijo nagrad nagrajencem natečaja se bo zaključil 5. Glaserjev festival.
Na slavnostnem dogodku bo kot gostja nastopila pisateljica Ksenija Majcen, ki bo v pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc predstavila svoj avtobiografski mladinski roman Pobeg brez meja, ki je izšel pri Slovenski matici. Premierno bomo predstavili tudi monografijo o Marku Glaserju z njegovimi izbranimi deli. Prireditev bo obogatil glasbeni nastop učenke Pevske šole Glasbene matice Ljubljana.
Več na spletni strani Glaserjevega festivala.
Organizator festivala je Župnija Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik s partnerji: Slovenska matica, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Pokrajinski arhiv Maribor, OŠ Malečnik in Nadškofijski arhiv Maribor.
Dogodek soorganizirajo Slovenska matica, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
Matičina predavanja
Torek, 7. 4., od 17.00 do 18.30
Sprehod po centru Ljubljane, zbor na Trgu francoske revolucije (Križanke)
Dr. Matevž Novak: Ljubljana – geološki muzej na prostem
Vabimo vas na edinstven sprehod po ljubljanskih ulicah, kjer bomo mesto spoznali v luči urbane geologije. Vodstvo je vsebinsko povezano s predavanjem dr. Matevža Novaka, univ. dipl. inž. geol., z naslovom Kamnine, vgrajene v Ljubljani, ki je potekalo na Slovenski matici 14. oktobra 2025 in si ga lahko ogledate na Matičinem Youtube kanalu.
Ljubljana s svojo arhitekturno raznolikostjo, od antičnih spominov do neprecenljivega Plečnikovega opusa, odraža izjemno geološko bogastvo Slovenije. Vsak kamniti portal in vsaka polirana fasada ponujata priložnost za »pripovedovanje zgodb«, zapisanih v kamnu, ki povezujejo znanost o Zemlji z arheologijo, arhitekturo in umetnostno zgodovino.
Na vodenem ogledu bomo spoznavali domače in tuje naravne kamne ter odkrivali, kako naravna dediščina bogati naše vsakdanje bivanje v mestu. Urbana geologija namreč ni le znanost, temveč neizkoriščen turistični in izobraževalni potencial, ki povezuje preteklost z našim prostorom. Za lažje spremljanje si lahko opise nekaterih točk predhodno ogledate v knjižici Geološki sprehod po Ljubljani.
Strokovno vodenje v povezavi s predhodnim predavanjem sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo dogodka je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 14. 4., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Matjaž Dolšek: Potresna varnost: od razumevanja potresov do družbene odgovornosti
Potresi spremljajo človeštvo od nekdaj. Dolga stoletja so jih razlagali z miti, religijo in filozofijo, danes pa jih razumemo kot naravne pojave, ki jih lahko znanstveno opišemo in analiziramo, vendar jih še vedno ne znamo natančno napovedati. Kljub napredku znanosti in inženirstva potresi še naprej povzročajo materialno škodo in ogrožajo človeška življenja, kar je v veliki meri povezano z dejanji ljudi.
Predavanje bo predstavilo razvoj razumevanja potresov od prvih razlag do sodobnega potresnega inženirstva ter pojasnilo razliko med potresno nevarnostjo in potresnim tveganjem. Poseben poudarek bo na sodobnih pristopih k ocenjevanju tveganja, ki temeljijo na simulacijah potresov, odziva stavb in njihovih posledic za družbo. Predavatelj bo prikazal, kakšno je potresno tveganje za Slovenijo in kakšne bi lahko bile posledice močnejšega potresa. Predavanje bo osvetlilo tudi razvoj projektiranja konstrukcij na potresnih območjih in sicer od preprostih pristopov do današnjih metod, ki vse bolj temeljijo na verjetnostnem vrednotenju in obvladovanju tveganja. V zaključku bo izpostavil širši družbeni kontekst zagotavljanja potresne varnosti. Pokazal bo, da potresna varnost danes ni več zgolj tehnični problem, temveč predvsem vprašanje odločanja, odgovornosti in dolgoročne vizije družbe.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Četrtek, 16. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Izr. prof. dr. Kozma Ahačič: Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji: kako zagotavljati jezikovno ustrezne javne napise (predavanje s kratko delavnico)
Že manjša raziskava jezikovne podobe centra Ljubljane kaže na slabo stanje na področju zagotavljanja zakonsko določenega stanja jezikovne krajine. V predavanju bodo predstavljene zakonske določbe, ki opredeljujejo to področje. Možnosti za izkoriščanje pomanjkljivih zakonskih rešitev je veliko, kar se je pokazalo tudi ob analizi odgovorov Tržnega inšpektorata, na katerega smo v okviru raziskave naslovili več prijav. Kljub temu pa opažamo vedno več nesporno nezakonitih napisov. Kako takšne napise razpoznamo? Kako jih prijavimo na inšpektorat? Kako osveščati javnost in gospodarstvo? Predavanje je nastalo na osnovi širše raziskave, ki jo predavatelj izvaja skupaj z dr. Natašo Gliha Komac in dr. Janošem Ježovnikom.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina mednarodna znanstvena konferenca
Torek, 21. 4., od 9. do 15. ure.
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Mednarodna znanstvena konferenca Oblast, ideologije in manjšine: etnične in verske skupnosti med Srednjo Evropo in Balkanom (1941–1989)
Na mednarodni konferenci bodo po pozdravnih nagovorih doc. dr. Ignacije Fridl Jarc in dr. Tomaža Ivešića udeleženci razpravljali o odnosu oblasti in ideologij do etničnih in verskih manjšin, moderator prvega panela bo dr. Renato Podbersič, moderatorka drugega panela pa dr. Pavlina Bobič. Konferenca odpira raziskovalni prostor za poglobljeno obravnavo odnosa političnih režimov do etničnih in verskih skupnosti v obdobju izrazitih družbenih in političnih preobrazb 20. stoletja. Referati se prostorsko umeščajo na območje Slovenije in Hrvaške kot stičišče različnih političnih tradicij, kulturnih vplivov in zgodovinskih izkušenj. Konferenca odpira nova raziskovalna vprašanja o delovanju oblasti in ideologij ter o mehanizmih vključevanja oziroma izključevanja etničnih in verskih manjšin v prostoru med Srednjo Evropo in Balkanom. S soočenjem različnih nacionalnih in metodoloških perspektiv prispeva k natančnejšemu razumevanju položaja etničnih in verskih skupnosti v 20. stoletju ter spodbuja nadaljnjo znanstveno razpravo.
Konferenca poteka v okviru raziskovalnega programa Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju.
Mednarodno konferenco soorganizirata Študijski center za narodno spravo in Slovenska matica.
Izvedbo konference in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 1. 4., ob 15. uri
Sejem akademske knjige Liber.ac, avla Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana
Predstavitev večavtorskih znanstvenih monografij o Pahorjevem knjižnem opusu Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor in Jaz pa nikoli nisem sanjal
Prof. ddr. Urška Perenič, literarna in kulturna zgodovinarka, slovenistka, raziskovalka književne republike Borisa Pahorja, bo v pogovoru z doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc, tajnico-urednico Slovenske matice, filozofinjo in literarno komparativistko, predstavila obe večavtorski znanstveni monografiji o življenju in ustvarjanju slovenskega tržaškega velikana. Boris Pahor je deloval v prostoru, ki je navdihoval tudi pesnika Srečka Kosovela, čigar 100-letnice smrti se letos spominjamo in o katerem je Pahor napisal samostojno knjižno delo.
Slovenska matica bo imela na sejmu tudi svojo stojnico, kjer bo mogoče Matičine knjige kupiti po znižanih sejemskih cenah.
Več o sejmu na spletni strani FF.
Dogodek soorganizirata Liber.ac in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 7. 4., ob 18. uri
Slovanska knjižnica, Einspielerjeva 1, 1000 Ljubljana
Predstavitev znanstvene monografije Jožefa Muhoviča Umetnost v živem in mrtvem kotu
O razpravah s področij estetike in likovne teorije z naslovom Umetnost v živem in mrtvem kotu, ki so lani izšle v Matičini zbirki Razprave in eseji, se bo z avtorjem, akad. prof. dr. Jožefom Muhovičem, in akad. doc. dr. Branetom Senegačnikom pogovarjala urednica knjige pri Slovenski matici Zarika Snoj Verbovšek.
Več o dogodku na spletni strani knjižnice.
Dogodek soorganizirata Slovanska knjižnica in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 9. 4., ob 18. uri
Prireditveni atrij, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Rozmanova ulica 28, 8000 Novo mesto
Predstavitev knjige Jasne Blažič Skupinski portret z očetom. Viktor Blažič, publicist in disident
Jasna Blažič je hčerka Delovega časnikarja Viktorja Blažiča, ki je bil zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem tudi obsojen in zaprt. O knjigi, v kateri Jasna Blažič ob soočanju z očetovo smrtjo refleksivno izrisuje njegovo življenjsko pot od zgodnjih otroških let do njegove bolezni in poslavljanja od sveta, se bo avtorica pogovarjala s tajnico-urednico Slovenske matice doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc.
Več o dogodku na spletni strani knjižnice.
Dogodek soorganizirata Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 23. 4., ob 18. uri
Goriška knjižnica Franceta Bevka, Trg Edvarda Kardelja 4, 5000 Nova Gorica
Predstavitev knjige Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen
Novo delo Nataše Konc Lorenzutti, ki je lani izšlo v Matičini zbirki Knezova knjižnica, je roman o akademski kiparki Lizi Hribar (1913–1996). Presunljivo zgodbo o zapletenem času po drugi svetovni vojni, samoti, umetnosti in prijateljstvu na preizkušnji bosta v pogovoru predstavili pisateljica Nataša Konc Lorenzutti in urednica knjige Zarika Snoj Verbovšek.
Več o dogodku na spletni strani knjižnice.
Dogodek soorganizirata Goriška knjižnica Franceta Bevka in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 23. 4., ob 19. uri
Glaserjev salon z galerijo, Župnija Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik, Malečnik 34, Malečnik
Predstavitev dela Marka Glaserja z naslovom Izbrana dela
V okviru 5. Glaserjevega festivala in 220-letnici rojstva Marka Glaserja je Slovenska matica izdala njegovo knjigo Izbrana dela. Gre za pomembno delo na več ravneh – zgodovinski, kulturni, teološki in tudi sodobno-aktualni. Glaserjeva dela (pridige, pesmi, korespondenca) so dragocen del slovenske duhovne in kulturne zgodovine. Monografija omogoča, da ta razpršena in pogosto težko dostopna besedila postanejo zbrana, urejena in dostopna širšemu krogu bralcev. Posebej pomembno je, da so besedila jezikovno posodobljena, kar omogoča razumevanje tudi sodobnemu bralcu. Knjiga ne prinaša le posameznih besedil, ampak celostno podobo Glaserja kot duhovnika, učitelja, pesnika in cerkvenega delavca. S tem presega zgolj zgodovinski interes in omogoča globlje razumevanje njegove vloge v slovenskem prostoru. Ena ključnih vrednosti izdaje je, da Glaserjeva beseda ni predstavljena kot muzejski ostanek, ampak kot živ nagovor. Njegova razmišljanja o veri, življenju, smrti, odgovornosti in smislu so univerzalna in še vedno relevantna za sodobnega človeka. Besedila odpirajo temeljna človeška vprašanja (smisel življenja, trpljenje, odpuščanje), zato lahko nagovorijo tudi neverne ali iskalce. Monografija tako ni le cerkveno delo, ampak prostor dialoga med tradicijo in sodobnostjo. Glaser je bil pomemben sodelavec škofa Slomška in je imel konkretno vlogo pri prenosu škofijskega sedeža v Maribor. Izdaja zato prispeva tudi k boljšemu razumevanju cerkvene in narodne zgodovine 19. stoletja. Izdaja sovpada z 220-letnico Glaserjevega rojstva, 5. Glaserjevim festivalom in triletnim obhajanjem 800-letnice mariborske nadškofije, zato deluje tudi kot kulturni poklon in utrjevanje zgodovinskega spomina skupnosti. Monografijo bodo predstavili avtorji mag. Lilijana Urlep, dr. Fanika Krajnc Vrečko, doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in doc. dr. Sebastijan Valentan.
Ob predstavitvi monografije bodo na ogled tudi dokumenti, vključeni v monografijo, ki pričajo o Glaserjevem vsestranskem delovanju.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali pridige, pesmi, primere uradne in neuradne korespondence. Med uradnim gradivom so še posebej zanimivi dopisi glede selitve škofijskega sedeža v Maribor leta 1859, pri čemer je imel Glaser zelo pomembno vlogo. Uradna korespondenca je večinoma v nemškem jeziku, pridige v slovenščini. Starejše pridige so zapisane v bohoričici.
V programu sodelujejo glasbeno nadarjeni otroci OŠ Malečnik pod vodstvom Mateja Luketiča. Za prijetno druženje še po dogodku bo poskrbelo Društvo malečniških gospodinj.
Več o 5. Glaserjevem festivalu.
Dogodek soorganizirajo Slovenska matica, Župnija Sv. Peter pri Mariboru, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, OŠ Malečnik, Nadškofijski arhiv Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina odprta vrata
Četrtek, 16. 4., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev romana Massimiliana Stefanija Trst, 1974
V letu 2026 nadaljujemo izvrstno sodelovanje z Založbo Mladika, ki bo tokrat predstavila roman Massimiliana Stefanija Trst, 1974, ki je izšel v prevodu Veronike Brecelj. V središču romana so fantje in dekle, ki se zaradi svoje družbene pripadnosti, političnega prepričanja in iskanja lastne identitete ne sprijaznijo z resničnostjo in okoljem. Dogajanje je umeščeno v leto, ko je na slovenski šoli v Trstu eksplodirala bomba. Nastavili so jo pripadniki skrajno desničarskega gibanja, ki so podoben podvig poskusili izpeljati že pet let prej. Trst je tako plačal svoj davek težkim letom, v katera je Italija zabredla leta 1969 po krvavem bombnem napadu na Trgu Piazza Fontana v Milanu.Massimiliani Stefani se je rodil v Trstu, kjer dela kot pravnik. Je avtor zbirke kratkih zgodb na temo vrstniškega nasilja Il bersaglio umano (Eugraphia, 2019) in romana Victoria non esiste (Victoria ne obstaja; Infinito edizioni, 2024). Roman Trieste, 1974 je v italijanščini izšel leta 2022.
Predstavitve se bodo udeležili avtor knjige Massimiliano Stefani, prevajalka Veronika Brecelj in urednica Nadia Roncelli.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Založba Mladika.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matica na sejmih
Torek, 31. 3.–sreda, 1. 4.
Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, Ljubljana
Sejem akademske knjige Liber.ac
Sejem Liber.ac letos nosi naslov VSEMU SMO KOSovel, saj je posvečen pesniku Srečku Kosovelu ob 100. obletnici njegove smrti. Slovenska matica bo na sejmu sodelovala z izborom knjig po znižanih sejemskih cenah.
Več o sejmu najdete na spletni strani Filozofske fakultete.
Ponedeljek, 13. 4.–četrtek, 16. 4.
Sejmišče Bologna, Viale della Fiera, Bologna, Italija
Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature
Na mednarodnem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni (Italija) bo Slovenska matica sodelovala s predstavitvijo svojih knjig na slovenski nacionalni stojnici v organizaciji Javne agencije za knjigo RS.
Drugo
Petek, 3. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Žalna seja za akademikom zasl. prof. dr. Alojzem Kraljem (1937‒2026)
Ob smrti akademika zasl. prof. dr. Alojza Kralja, podpredsednika in člana Upravnega odbora Slovenske matice, Slovenska matica prireja žalno sejo v njegov spomin.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na YouTube.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.