Matičine decembrske novice in novosti

V mesecu decembru bomo nadaljevali z našim rednim prireditvenim programom. Še posebej smo počaščeni, da so se ta mesec pri nas s svojo knjižno bero že predstavili Slovenci na avstrijskem Koroškem, načrtujemo pa še predstavitev publikacij Slovencev iz Trsta. Priredili bomo tudi še dve tiskovni konferenci. V zadnjem mesecu so izšle knjige: Slovenski prelom 1918 (urednik dr. Aleš Gabrič), Jean Anouilh, Antigona (prevajalec Aleš Berger, pisec spremne besede Janez Pipan), Valentin Vodnik, Izbrani spisi (ponatis izdaje iz leta 1890 ob 200-letnici Vodnikove smrti, s spremno besedo dr. Miklavža Komelja), Aleksandar Gatalica, Nevidni (pikareskni roman v pismih, ki je v Srbiji izšel leta 2008 in ga je v slovenščino ob podpori fundacije Traduki prevedla Mateja Komel Snoj). V tisku sta še deli Matevža Kosa, Leta nevarnega življenja (Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni) ter Vse, kar je, ki je ob podpori Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšlo v počastitev 85-letnice slikarja akademika prof. Andreja Jemca in v kateri je prikazan slikarjev opus v zadnjih dveh letih. V sklepni fazi priprav pred tiskom pa sta tudi prevod Heideggrovega spisa O stvari mišljenja, ki ga je pripravil akademik prof. dr. Tine Hribar, in prvi, naravoslovni zvezek Slovenske Istre, monografije, ki jo je več kot 40 strokovnjakov pod uredniškim vodstvom prof. dr. Jerneja Pavšiča, akademika prof. dr. Matije Gogale in mag. Andreja Seliškarja pripravljalo skoraj pol desetletja.

Sreda, 4. december 2019 ob 18. uri
Slovenski kulturni center Korotan, Albertgasse 48, 1080 Dunaj
Slovenska matica na Dunaju in predstavitev sozaložniške izdaje Prunčevih Tihožitij in Besov
Podpredsednik Slovenske matice Janez Stergar se je srečal z dunajskimi Slovenci in jim predal knjižni dar. Prav tako je sodeloval na literarnem večeru, posvečenem dr. Erichu Prunču, ter izdaji njegovih pesniških zbirk Tihožitje in Besi, pri kateri kot sozaložnica nastopa tudi Slovenska matica. Pesniško zbirko sta predstavila njen urednik dvorni svetnik dr. Reginald Vospernik in pisec spremne besede akademik prof. dr. Matjaž Kmecl.
Dogodek sodi v sklop prireditev, ki jih za promocijo slovenske znanosti v tujini podpira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Četrtek, 5. december 2019, ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Knjižni dar 2020 Slovenske prosvetne zveze
Slovenska prosvetna zveza je v prostorih Slovenske matice predstavila Knjižni dar za leto 2020. Urednica Irena Destovnik je povzela novosti v literarni reviji Rastje in vsebino Koroškega koledarja 2020, ki prinaša zanimive prispevke o Slovencih na Koroškem. Predstavili so že 5. natis Gamsov na plazu Karla Prušnika – Gašperja, h kateremu so spremne besede prispevali akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, Peter Handke in dr. Miklavž Komelj. Dragana Laketić pa nas je s pravljičarjem Dadijem popeljala v čudežni svet knjižnice in knjig, kot ga je popisala v svoji slikanici Dadi in leteča torba.

Sreda, 11. december 2019, ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Tiskovna konferenca – predstavitev Matičinih knjižnih novosti
Slovenska matica širi svoj knjižni program v tem letu. Tokrat bomo na tiskovni konferenci predstavili zbornik razprav Slovenski prelom 1918, natis Izbranih spisov Valentina Vodnika in prevod srbskega romana Nevidni Aleksandra Gatalice.
Zbornik Slovenski prelom 1918 je končni izdelek znanstvenega simpozija, ki so ga pripravili Slovenska matica, Inštitut za novejšo zgodovino in Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, potekal pa je 24. in 25. oktobra 2018 v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kongresni trg je vsekakor svojevrsten pričevalec slovenske zgodovine zadnjih stoletij, saj so na njem ali v njegovi neposredni bližini v prejšnjem stoletju potekali dogodki, ki so oblikovali tedanjo in posledično našo sedanjo slovensko podobo. S primerjavo starega, v globinah vojne izginjajočega sveta, in z iskanjem novega, drugačnega, ki naj bi odpravil s tistimi osebnostmi in družbenimi razmerami, ki so povzročile katastrofo, so poskušali ustvarjalci te monografije dodati nov pogled na prelom leta 1918, ki je pretresel velik del našega planeta. Zbornik bo predstavil njegov urednik, predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič.
Letos se spominjamo 200-letnice smrti Valentina Vodnika. Obletnico je počastila tudi Slovenska matice, pri kateri so že leta 1869 izšle Vodnikove izbrane pesmi, ki jih je uredil Fran Levstik. Slovenska matica je bila pred skoraj sto tridesetimi leti tudi zaslužna, da niso utonili v pozabo Vodnikovi priložnostni spisi, ki jih je pripravljal in pisal za svoj časnik Lublanske novice. Pred kratkim je namreč ponatisnila Vodnikove Izbrane spise, kakor jih je leta 1890 uredil Fran Wiesthaler. Ponatis Izbranih spisov je izjemno dragocen, ker omogoča vpogled v tisti del Vodnikovega opusa, ki je bil zaradi neliterarnosti ali premalo literarne vsebine izpuščen tudi iz njegovega Zbranega dela. »Wiesthalerjev izbor ima vse odlike sijajno opravljenega dela; združuje preglednost, reprezentativnost in zanimivost … Wiesthalerjeva knjiga je že sama po sebi izjemen dokument, obenem pa opozorilo, da bi se bilo treba na novo lotiti raziskovanja Vodnikove proze in morda narediti tudi novo, še obširnejšo izdajo, pospremljeno s kritičnim aparatom. Ta knjiga prinaša dragoceno gradivo za preučevanje preteklosti, a njena posebna odlika je v tem, da lahko v njej preteklost doživimo kot sedanjost; bolj od vseh drugih literarnih opusov v slovenskem jeziku iz tistega časa nam prav Vodnikova proza omoči neposreden vstop v vsakdanje življenje tistega časa; ko jo beremo, imamo lahko občutek, da slišimo ljudi, kako so govorili, vidimo, kaj so jedli, kako so se obnašali; obenem pa preko časovne distance skozi bežnost vsakdanjih novic razbiramo tudi pripoved o prelomnih dogajanjih evropske zgodovine, kot so odmevali v krajih, ki so bili še tik pred tem zatišni, a jih je vseeno zajel vihar, ki ga je povzročil Napoleon,« zapiše ob vnovični izdaji Vodnikovih izbranih zapisov dr. Miklavž Komelj, ki je ponatis spodbudil in ga opremil s spremnim besedilom.
Aleksandar Gatalica (rojen 1964) je eden najbolj priznanih sodobnih srbskih pisateljev, tudi eden najbolj branih in prevajanih. Literarna zgodovina ga označuje za »klasičnega modernista«. Številna njegova dela, tudi roman Nevidni, temeljijo na zgodovinskih dokumentih in psevdozgodovinskih dejstvih, ki jih avtor spretno prepleta s fikcijo. Roman je napisan v obliki pisem, ki jih dr. Dimitrij Gerasimović Gerasim iz bolniške postelje pošilja svojemu prijatelju. S podporo fundacije Traduki je roman Nevidni v prevodu Mateje Komel Snoj izdala Slovenska matica. Avtor je bil tudi gost Slovenske matice na 35. Slovenskem knjižnem sejmu.

Sreda, 11. december 2019, ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znamenite Slovenke – Luisa Pesjak
V sodelovanjem z Ženskim odborom Mira pri Slovenskem centru PEN nadaljujemo s predstavitvijo znamenitih Slovenk. Tokrat bo Urška Perenič, ki je poskrbela za faksimiliran ponatis Beatinega dnevnika, prvega slovenskega družinskega romana, predstavila Luizo Pesjak.
Luiza Pesjak je prva na Slovenskem prevajala pravljice bratov Grimm, med njena pomembnejša dela pa spada še libreto za opero Gorenjski slavček. Prvo slovensko pesem je objavila leta 1864 in poslej začela v pesniških in proznih objavah kot tudi v osebni korespondenci pogosteje uporabljati slovenščino. Velja tudi za prvo slovensko dramatičarko, v rokopisu je ostala njena žaloigra France Prešeren. Leta 1877 je pri novomeškem založniku Janezu Krajcu izšel njen roman Beatin dnevnik. Po bolj kot ne odklonilnih ocenah Janka Kersnika, Franceta Koblarja, Antona Slodnjaka in drugih starejših literarnih zgodovinarjev so šele prof. dr. Miran Hladnik, prof. dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Urška Perenič romanu priznali njegovo vrednost v zgodovini slovenske književnosti. Prav Luiza Pesjakova je Slovenski Matici ob njeni ustanovitvi zložila tudi himno, ki je izšla v Koledarju slovenskem za navadno leto 1865.

Četrtek, 12. december 2019, od 14.30-16.00
Knjižnica dr. Antona Breznika, Zavod Sv. Stanislava, Šentvid
Pogovarjamo se o evtanaziji
Od 14.30 do 16.00 bo v knjižnici dr. Antona Breznika v Zavodu sv. Stanislava potekala okrogla miza o aktualnem vprašanju uvedbe evtanazije v Sloveniji. Gosta bosta prof. dr. Matjaž Zwitter, ki je pri Slovenski matici pred kratkim izdal knjigo Pogovarjamo se o evtanaziji in prof. dddr. Andrej Pleterski, ki je koordinator pobude za pravno ureditev evtanazije. Okroglo mizo pod mentorstvom dr. Tadeja Rifla pripravljajo dijaki Škofijske klasične gimnazije, ki sodelujejo na krožku Škofijska strela.

Petek, 13. december 2019, ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjig Krožka Virgil Šček iz Trsta
Pri Krožku za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta sta v zadnjih mesecih izšli novi knjigi, ki govorita o tržaški zamejski polpretekli zgodovini. Ivo Jevnikar je uredil zbornik prispevkov o znameniti družini Župan iz Lonjerja pri Trstu, ki ga je društvo izdalo v sodelovanju z založbo Mladika. Kot 50. zvezek Krožka Virgil Šček pa je v sodelovanju s Krožkom Anton Gregorčič izšel zbornik Boj za narodne pravice in demokracijo o povojnem obnavljanju političnega življenja Slovencev v sedanjih mejah Italije, ki ga je prav tako uredil Ivo Jevnikar. Knjigi in izsledke raziskav, ki jih popisujeta, bodo predstavili dr. Nevenka Troha, dr. Gorazd Bajc, prof. Peter Černic, prof. Tomaž Simčič, gospa Ondina Pečar in Ivo Jevnikar.

Ponedeljek, 16. december 2019, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovorni večer o slovenščini med globalizacijo in konzervacijo
Slovenski matici se v skrbi za slovenski jezik tokrat pridružujeta Ženski odbor SC PEN Mira in prvi ženski Rotary klub Ljubljana NIKE, ki pripravljata pogovorni večer o slovenščini med globalizacijo in konzervacijo. Poleti so javnost razburili glasovi kulturnikov in uglednih institucij, da je slovenščina, naš materni jezik, ki nas je ustvaril in je temelj naše identitete, ogrožena, celo zavržena. Najhujši očitki so se zgrnili prav na univerzitetno in znanstvenoraziskovalno politiko, češ da višje vrednoti izražanje v angleščini. Zdi se, da je njihov krik osamljen in preslišan, saj kolesje globalizacije, v katero so vključeni mladi Slovenci med študijem in po njem, melje neizprosno dalje. Za uspeh znanosti je pomembna angleščina. V povezanosti študija v evropske tokove mladi govorijo angleško. V poslovnem svetu ni rasti brez angleščine. Kako lahko torej ohranimo ljubo slovenščino? Kako naj jo gojimo in ji dajemo zagon za rast in razvoj? Kako mlade in stare prepričamo, da ni Slovenije brez slovenščine in da ni identitete brez jezika? Kako naj kultura, znanost in gospodarstvo plujejo med čermi svetovnih tokov in ohranjajo dušo naroda? Kako naj prepričamo več kot milijon Slovenk in Slovencev, da njihov obstoj biva v branju in knjigah, ki jih niso vzeli v roke, niso prebrali, kaj šele kupili?
Odgovore na vprašanja bodo cenjeni gostje dr. prof. Vesna Mikolič, univerzitetna profesorica slovenščine in vodja Odseka za slovenski jezik pri Slovenski matici, dr. prof. Marko Stabej, vodja Komisije za jezikovno strategijo Univerze v Ljubljani, Nataša Detič, založnica in predsednica Društva slovenskih založnikov, in dr. Iztok Seljak, direktor Hidrie Holdinga d. o. o. in prihodnji guverner Rotary Slovenija, iskali z moderatorko pogovora Tanjo Tuma.

Torek, 17. december 2019, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka SM – prof. dr. Matjaž Gams, Slovenska in svetovna demografska gibanja
V Sloveniji, Evropi in po svetu se zadnja desetletja dogajajo izredno pomembna demografska gibanja. Znanstvena analiza z metodami umetne inteligence nam pokaže vrsto dokaj preprostih vzorcev, ki burijo medije in ljudi. Še več, če analiziramo določene pojave iz biološkega sveta, npr. mišjo utopijo, opazimo določene podobnosti med razkrojem družbe v tem poskusu z dogajanji v najbolj razvitih civilizacijah sveta. Poleg ugotovitev, marsikaterih izvirnih, še ne objavljenih v svetovnih virih, umetna inteligenca poda tudi vrsto ukrepov, kratkoročnih in dolgoročnih, za izboljšanje razmer. Najpomembnejše vprašanje je glede odnosa med stroko in dirigiranim ali emergentnim obnašanjem ljudskih množic.
Prof. dr. Matjaž Gams je specializiran za področje umetne inteligence, kjer deluje 40 let. Je vodja Odseka za inteligentne sisteme, član Znanstvenega sveta Instituta Jožef Stefan, soustanovitelj Slovenskega društva za umetno inteligenco, Društva za kognitivno znanost, Slovenskega tehniško-naravoslovnega društva, Slovenskega računalniškega društva ACM in Inženirske akademije Slovenije, druge z zakonom ustanovljene inženirske akademije v Sloveniji. Je predstojnik Raziskovalnega oddelka Inženirske akademije Slovenije, predstavnik za umetno inteligenco v evropskem združenju IFIP in državni svetnik za raziskovalno dejavnost. Učil je na 10 fakultetah, tudi v Nemčiji, je član uredniških odborov 10 tujih revij, sodeloval ali vodil je približno 200 projektov, s sodelavci ima 7 patentov. Je dolgoletni odgovorni urednik mednarodne revije Informatica, an International Journal for Computing and Mathematics. V Cobissu je navedenih čez 1400 njegovih vnosov, od tega približno polovico objav, pol od tega mednarodnih, čez 100 pa v revijah s faktorjem. Med drugim je uredil Belo knjigo slovenske demografije.
Predavanje prireja Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice, ki ga vodi prof. dr. Jernej Pavšič.

Četrtek, 19. december 2019, ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Tiskovna konferenca – predstavitev Matičinih knjižnih novosti
Na zadnji tiskovni konferenci Slovenske matice v letu 2019 bo posebna pozornost posvečena predstavitvi slovenskega prevoda Anouilhove drame Antigona. Slovenska matica je v svojih žlahtnih založniških letih izdajala zbirko Vezana beseda, v kateri so izšli na primer Župančičevi prevodi Shakespearovih del. Danes se izdajanju dramskih del skoraj vse založbe izogibajo, zato ni presenetljivo, da Slovenci doslej nismo imeli knjižnega natisa tako pomembnega dramskega besedila, kot je Anouilheva Antigona, ki je eno najbolj kontraverznih in interpretiranih dramskih besedil 20. stoletja. Drama je bila prvič uprizorjena leta 1944 v času nacistične okupacije Francije, zato je v okupiranem Parizu doživela povsem nasprotujoče interpretacije. Vendar je poleg političnih in družbeno angažiranih vprašanj eden vidnejših francoskih dramatikov 20. stoletja pomemben predvsem zaradi njegovih spraševanj o zlu in ohranjanju čistosti, o brezsmislu vsakršnega upora posameznika. Le malokdo pa ve, da je Dominik Smole, preden je napisal svojo lastno, znamenito slovensko Antigono, prebral slovenski prevod te Anouilhove igre, ki ga je Bogomil Fatur pripravil za akademijsko predstavo konec petdesetih let. Zato je knjižna izdaja Anouilheve Antigone v slovenščini pomembna tudi za raziskovanje vplivov in sorodnosti med obema besediloma. Anouilhovo dramo je v slovenščino prevedel Aleš Berger, obsežno spremno besedo pa je napisal Janez Pipan.
Predvidoma bomo predstavili še literarno-zgodovinske študije prof. dr. Matevža Kosa Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni. »Matevž Kos v knjigi Leta nevarnega življenja stavi na literarnozgodovinsko poetiko fragmenta, na to, da lahko fragment, ki celote ne poskuša zajeti po dolgem in počez, o njej vendarle pove več kot izčrpna sinteza. Poleg tega daje bralcu jasno vedeti, da s svojo literarnozgodovinsko pripovedjo, ki literarni kaj in kako dopolnjuje zlasti z zgodovinskim kontekstom, plete zgodbo, zgodbo o zgodbah. Podoba celote, ki se izpisuje na straneh Kosove knjige, nikakor ni enoznačna, zaznamovana z vnaprejšnjo avtorjevo sodbo. Zgodovina je »temna snov«. Zgodovinsko dogajanje na Slovenskem med drugo svetovno vojno se Kosu kaže kot veriženje navzkrižnih procesov – »okupacija, upor, revolucija, protirevolucija, državljanska vojna, kolaboracija« –, s tem da so legitimnost upora načeli revolucionarno nasilje med vojno in množični pomori po njej, legitimnost odpora proti revolucionarnemu nasilju pa sodelovanje z okupatorjem. V tej zapleteni konstelaciji »preostanek« rešuje literatura, pričevanjska in izmišljijska. Literatura ta presežni preostanek lovi bodisi iz perspektive jaza v avtobiografski dnevniški prozi ali romanu bodisi z večperspektivično pripovedjo v polifonem romanu: s svojim vsakokratnim tako resniči to, kar se je, in tisto, kar bi se lahko zgodilo. V Kosovih fragmentih se kot najboljša slovenska literatura o drugi svetovni vojni navsezadnje izkristalizira pisanje, ki ga odlikujejo piščeva brezobzirna iskrenost do sebe oziroma drža brez predsodkov do drugih, čutnonazorno priklicevanje človeške izkušnje in slogovna ekonomija, ki nedoumljivost in strašljivost človeške usode prikazuje asketsko, z ‘manj je več’,« je o najnovejši Matičini literarno-zgodovinski monografiji zapisal prof. dr. Vid Snoj.
Tako prevod Anouilhove Antigone kot Kosova literarno-zgodovinska študija sta izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Do tiskovne konference pričakujemo še izid monografije Vse, kar je akademika Andreja Jemca, ki zajema izjemen, navdihujoč opus likovnih del iz slikarjevega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Knjigi je dodana bravurozna spremna beseda akademika prof. dr. Milčka Komelja, ki o Jemčevi ustvarjalnosti zadnjih let zapiše: »Prefinjeni slikarski kolorist Andrej Jemec se v svojem poudarjeno barvitem ustvarjalnem prostranstvu izraža zlasti z rahločutno potezo. Ta je v osnovi rahla, krhka, a energična in sunkovito natrgana, da v poletu skozi barvno osnovo vse prešinja in oživlja; lahko pa je tudi krepka in masivna, da zakoliči arhitektonske temelje, nad katerimi in med katerimi se odvija barvito življenje. V svojem spoju z barvo je videti kot pesniška beseda ali rojevajoč se in minevajoč zvok očarljivo sugestivne vizualne glasbe. Slikarjeva barvna planjava je za umetnika ocean ali kozmos, v katerem se ritem oblik v svoji mnogoglasnosti ali z nosilnim linijskim zvokom preliva v nadzemsko ali zeleno zemeljsko prostranstvo, ga s svetlobo prižiga ali zatemnjuje in s spleti svojega črtovja in barvnih razmerij v zvenenje prosojnih ali snovno poudarjenih površin vrisuje ali slikarsko vpisuje vse, kar je. Zato je umetnik že v preteklosti svoje delo dojel kot Utrip vsega, kar je, »tematiko« svoje doslej najnovejše razstave v ljubljanski AS galeriji, na kateri je leta 2019 del v tej knjigi zajetih novih slik prvič predstavil, pa je naslovil kar z besedami Vse, kar je … in to »vse« izenačil še s prostranstvi svoje duhovne domovine v sintagmi Moja domovina – Vse, kar je … Vse, kar je, pa je kar najbolj naravno zgostil tudi v naslov pričujoče knjige.«

Vljudno vabljeni na naše prireditve.

Košarica je prazna