MAJSKI UVODNIK
Letošnje leto je na Slovenski matici posvečeno Ivanu Cankarju, saj smo za mlade maturante številnih gimnazij v naši dvorani na Kongresnem trgu in po Sloveniji priredili vrsto predavanj o Ivanu Cankarju, Slovenski matici in njegovem romanu Na klancu. Desetega maja se bomo namreč spominjali 150-letnice pisateljevega rojstva.
Ivan Cankar je bil med letoma 1900 in 1908 hišni avtor Slovenske matice. Njegov profesor na ljubljanski realki je bil Fran Levec, ki je skoraj dve desetletji vodil Matičin knjižni odsek, med letoma 1893 in 1907 pa je bil tudi predsednik našega najstarejšega kulturnega in znanstvenega društva. Že zgodaj je torej opazil pisateljev izjemen talent in ga z vnaprejšnjimi plačili honorarjev spodbujal, da čim več piše. Tako je Cankar v samo osmih letih pri Slovenski matici izdal kar deset svojih proznih del, med njimi pri le šestindvajsetih letih roman Na klancu (1902), ob vstopu v četrto desetletje svojega življenja pa še roman Martin Kačur (1906).
Dragoceno in izjemno plodno sodelovanje med Ivanom Cankarjem in Slovensko matico pa se je s slovesom Frana Levca s predsedniškega mesta nenadoma zaključilo, avtor in založba sta se za zmeraj, celo radikalno razšla. O svoji nekdanji založniški hiši je pisatelj v uvodu v zbirko črtic Moje življenje pozneje ostro zapisal: »Nedavno je Slovenska Matica razpošiljala po naših krajih formular, na katerega naj bi ljudje napisali poglavitne zanimivosti iz svojega življenja in nehanja. Tudi jaz sem dobil tak formular, pa nisem vedel, kaj bi z njim. Besedilo je bilo namreč hrvaško, moj občevalni jezik pa je doma edinole slovenski. Državni uradi so se naučili slovenščine, morda se je bo sčasoma tudi Slovenska Matica. /…/ Iz teh in takih razlogov sem izročil formular dekli, da podkuri z njim.«
Kaj se je torej zgodilo z društvom, ki je bilo ustanovljeno prav z namenom, da skrbi za slovenski jezik, omiko, knjigo in znanost, da je nenadoma začelo izdajati obvestila v »hrvaščini«? Za Franom Levcem je predsednikovanje Slovenski matici prevzel Fran Ilešič, ki je podpiral ilirizem in postopno stapljanje slovenščine z drugimi južnoslovanskimi jeziki. Takemu stališču pa se je Ivan Cankar odločno uprl. Raje se je odrekel svoji založbi in se odpovedal zanesljivim honorarjem, kot da bi na domačih tleh pozabil na slovenski jezik. »Moj občevalni jezik pa je doma edinole slovenski«, je jasno poudarjal in to svojo misel vse do svoje smrti tudi dosledno živel. V predavanju Slovenci in Jugoslovani, ki ga je predstavil v Ljubljani leta 1913, je zavzeto nasprotoval ideji o kulturnem združevanju, celo stapljanju med južnoslovanskimi narodi: »Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo; toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu.« In svojo trditev je še stopnjeval: »Naši do omedlevice navdušeni ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu. /…/ To, kar ilirci počenjajo, je že delirij.« Še več, svoje predavanje je zaključil s šokantnim spoznanjem: »To je: premalo gledamo nase, premalo mislimo nase! Ljudje so zdaj med nami – saj jih lahko vsak dan slišite – ki bi nas najrajši kar prodali – kar dali vbogajme. Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov.«
Spričo takih besed ni presenetljivo, da Cankarjeva smrt, o kateri obstajajo zelo različna, celo nasprotujoča si poročila, še danes zbuja dvom o tem, ali je pisatelj umrl zaradi nesrečnega padca ali pa je bil žrtev šovinističnega pretepa. Morda lahko to skrivnost razkrije tudi ena od njegovih posmrtnih mask, ki jo še vedno ponosno hrani Slovenska matica.
Ponosno zato, ker tudi v svojem 163. letu starosti Slovenska matica ohranja pot, ki jo je utemeljeval veliki avtor slovenske moderne, to je pot spoštovanja naše narodne zgodovine in kulturnih posebnosti, pot spomina na našo dragoceno pisno, snovno in nesnovno dediščino, predvsem pa pot neomajne skrbi za slovenski jezik. Matičino zvesto »hojo za Cankarjem« potrjujejo tudi knjižne novitete, ki jih bomo predstavljali v mesecu maju: delo svetovno uveljavljenega arhitekta Milana Zdravka Kovača o izgubljenih urbanističnih, arheoloških in arhitekturnih dragocenostih naše prestolnice, pesniški poklon mesecu maju izpod peresa tržaškega Slovenca Marka Kravosa, znanstveni spomenik kulturnemu zgodovinarju, gledališčniku, bibliotekarju in prevajalcu Brunu Hartmanu in Dobri nameni prof. dr. Dimitrija Rupla o nastajanju samostojne slovenske države in njenem razvoju.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Marko Kravos: Kar in kar maj
Spremno besedo napisala: Vesna Mikolič
Pesniška zbirka Marka Kravosa Kar in kar maj se predstavlja kot zrela podoba njegove bogate in prepoznavne poetike, kot destilat dolgoletnega pesniškega ustvarjanja, v katerem so se izoblikovali vsi ključni gradniki njegovega izraza. Kravos je že dolga desetletja pesnik, ki zna združiti lahkotnost z mislijo, humor z metafiziko, ironijo z nežnostjo – in prav to dvojno gibanje, to nihanje med resnostjo in igrivostjo, med bivanjsko težo in radoživostjo, preveva tudi pričujočo zbirko. Pa vendar je ta zbirka posebna predvsem v svojem jasnem zavedanju minevanja, prepleta življenja in smrti. Ob bivanjski temi minevanja se kot druga osrednja tematika pojavlja ljubezen – gre za dve razsežnosti človeške izkušnje, ki se pri Kravosu nikoli ne postavita kot nasprotji, temveč kot dopolnjujoči se sili, tesno povezani z jezikom, ki hkrati tvori tretjo veliko temo zbirke. V njej Kravos ostaja zvest samemu sebi – je pesnik, ki v svetu, četudi razklanem, še vedno vidi prostor za igro, čudenje in smeh. Pesnik, ki z ljubeznijo in jezikom v vseh njegovih vlogah, vsaj v tem trenutku, premaguje tudi staranje in smrt. Prav ta pesniška vedrina, ki ni nevedna ali naivna, temveč izhaja iz natančnega, treznega zavedanja najglobljih temin sodobnega sveta, ima za slovenski pesniški prostor poseben pomen. V času, ko digitalno podprt svet pogosto niha med patosom in obupom, Kravos pokaže, da je mogoče misliti na smrt, krutost zgodovine in razpoke sedanjosti, ne da bi se odpovedali svetlobi, ironiji in notranji svobodi. V tem smislu je Kar in kar maj več kot zbirka novih pesmi – je pesniški povzetek, osebna bilanca in obenem sveža potrditev, da se poezija lahko rodi tudi iz najmanjših besed in iz najbolj krhkih trenutkov.
Delo bo izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska.
Knjiga bo izšla s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
John Locke: Razprava o človeškem razumu II
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Locke v tretji in četrti knjigi svoje Razprave o človeškem razumu nadaljuje z analizo razumevanja, zmožnosti in določanja meja delovanja človeškega razuma, še posebej s poudarkom na tem, kako potekajo naše zmožnosti spoznanja. Predmet tretje knjige je raba in zloraba besed. Locke zavrača stališče racionalistov, da se univerzalne ideje nanašajo na dejanske realitete in v nasprotju s tem zagovarja stališče, da so realne zgolj posamezne stvari. Zaradi tega se mu je zdelo najbolj primerno, da pojasni svoje stališče glede univerzalij in kar se da jasno predstavi razloge, na katerih to stališče temelji. Da bi uresničil ta namen, je ocenil, da je potrebno podrobneje razpravljati o načinih, na katere se besede uporabljajo, ter opozoriti na zmedo, ki nastane, kadar njihove pravilne rabe ne razumemo jasno. S takšnim pristopom je postal eden izmed pionirjev pri razvoju tistega, kar danes poznamo kot filozofijo jezika. (Izvor Kripkejeve teorije togega označevalca je ravno tretja Lockova knjiga). Sklepi, do katerih je Locke prišel in ki so rezultat njegovih dolgih in skrbnih raziskav procesa spoznavanja, so predstavljeni v četrti knjigi Razprave, ki vsebuje enaindvajset poglavij, posvečenih nalogi pojasniti, kaj po njegovem mnenju drži glede narave in obsega človeškega spoznanja. V glavnem je poskušal slediti implikacijam metode in predpostavk, ki jih je navedel v prejšnjih dveh knjigah svojega dela, vendar je te opustil, kadar so ga vodile do prepričanj, ki jih ni mogel sprejeti. V svoj teorijo spoznanja je tako vključil številne ideje, za katere je menil, da so resnične, četudi so bile v neskladju z njegovimi lastnimi metodološkimi načeli. Locke se je z zadnjima dvema knjigama, ki jih zajema ta prevod, uveljavil kot utemeljitelj spoznavne teorije. Skratka, tretja in četrta knjiga predstavita Locka kot utemeljitelja sodobne filozofije jezika in spoznavne teorije.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Naravoslovna knjižnica
Tomaž Zwitter: Astro: od teleskopa do podnebne krize
Kako daleč lahko vidimo s prostim očesom? Kaj so vedeli mojstri včasih in kaj danes razkrivajo teleskopi na Zemlji in v vesolju? Kako nastajajo galaksije, zvezde in nenavadni pojavi, kot sta Sončev veter in vodometi na Saturnovih lunah? Prof. dr. Tomaž Zwitter v knjigi Astro: od teleskopa do podnebne krize bralca popelje od prvih pogledov v nočno nebo do najsodobnejših raziskav vesolja. Na poti spoznamo, kako merimo razdalje, opazujemo nevidno svetlobo in kako lahko iz drobnih signalov sestavimo zgodbo o nastanku in razvoju naše Galaksije in našega Osončja z raznolikimi planeti. Pogled v vesolje pa nas vselej pripelje nazaj domov. Avtor s slikovito razlago fizikalnih zakonov, ki vladajo v vesolju, osvetli tudi dogajanje na Zemlji, vključno s podnebnimi spremembami. Kot občutljiv opazovalec našega planeta in družbe se sprašuje, kako razumevanje vesolja vpliva na naš odnos do Zemlje, narave in prihodnosti človeštva. V svojih razmišljanjih povezuje oddaljene svetove z zelo konkretnimi vprašanji našega časa. To je navdihujoča knjiga o radovednosti, razumevanju in odgovornosti: o tem, kako nas pogled v neskončnost vesolja nauči videti naš mali modri planet kot nekaj izjemnega – in vrednega varovanja.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svoje drage članice in dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V TISKU
Glasnik Slovenske matice za leto 2024, letnik XLI
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2024 vsebuje uvodna nagovora predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča in predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ter slaprof. dr. Milčka Komelja na Slavnostni akademiji ob 160-letnici Slovenske matice, ko so predsedniki Slovaške, Hrvaške, Srbske in Črnogorske matice s Slovensko matico oblikovali tudi predlog skupne izjave o jeziku. Sledijo poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem natečaju za dijake in študente ter natečaju za najboljšo pesem o domovini Sloveniji za osnovnošolce) in nagrajeni prispevki natečajev. Objavljeni so tudi prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija o Lojzetu Dolinarju in Momiru Korunoviću, nato pa številni podatki o delu društva v letu 2024, ki so predstavljeni v zapisnikih zbora članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2024 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2024, ki ju je pripravila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svojih dragih članic in članov, ki so se v letu 2024 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičina natečaja
21. 3.–30. 9. 2026
4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana delita skupne vrednote, med katerimi je tudi spodbujanje slovenske ustvarjalnosti, zato v letošnjem letu nadaljujeta s skupnim projektom, ki združuje poezijo in glasbo.
Na svetovni dan poezije, 21. marca 2026, sta razpisali
– 4. pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in
– natečaj za komorno skladbo za pevske soliste in klavirski trio (Glasbena matica Ljubljana).
Na natečaju Slovenske matice lahko sodelujete dijaki in študenti, Slovenke in Slovenci v matični Sloveniji, zamejstvu in po svetu, z do deset izvirnimi pesmimi na poljubno temo, ki so napisane v slovenskem jeziku in oddane v wordovi datoteki. Natisnjeno pesem pošljite najpozneje do vključno 30. septembra 2026 na naslov Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana s pripisom »Za pesniški natečaj«. Besedila naj bodo označena s šifro, v ločeni kuverti pa priložen izpolnjen prijavni obrazec. Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice akad. prof. dr. Milček Komelj, člani komisije pa bodo doc. dr. Brane Senegačnik, dr. Robert Simonišek, tajnica-urednica SM doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in pomočnica tajnice-urednice SM Zarika Snoj Verbovšek.
Več o natečaju in prijavni obrazec najdete na spletni strani Slovenske matice.
25. 3.–30. 9. 2026
Filozofski natečaj za mlade
Slovenska matica že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko slavimo 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje bomo tudi letos razpisali filozofski natečaj za najboljši filozofski esej v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Meje mojega razuma in meje mojega sveta. Tekmovalci bodo za študijski material lahko izbrali novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Johna Locka Razprava o človeškem razumu I (Slovenska matica 2025). Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice prof. dr. Edvard Kovač, člana pa bosta prevajalec Lockove razprave prof. dr. Božidar Kante in doc. dr. Sonja Weiss.
Več o natečaju in prijavni obrazec najdete na spletni strani Slovenske matice.
Natečaj podpira Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto (generalna pokroviteljica).
MATIČIN PROJEKT
21. 3.–30. 9. 2026
Matičin projekt Oko in uho za slovenščino
Slovenska matica v letu 2026 izvaja projekt Oko in uho za slovenščino, v okviru katerega bo pozvala učenke in učence osnovnih šol ter dijakinje in dijake srednjih šol, da v svojem družbenem okolju iščejo in zbirajo imena in nazive podjetij v angleškem ali drugih tujih jezikih, jih popišejo, podjetja opozorijo o ustrezni rabi slovenskega jezika v javnem življenju, predvsem pa seznam odkritih slovenističnih jezikovnih zdrsov predajo Uradu za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije ter Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport s pobudo za ustrezno ukrepanje za zaščito slovenskega jezika.
Doseči želimo odziv vsaj desetih šol, pri čemer bomo ob zaključku projekta med njimi izbrali “naj šolo leta”, ki najbolj skrbi za slovensko terminologijo v javnem življenju. Namen projekta je dvigniti zavest o pomenu slovenskega jezika v družbenem življenju naroda, skoz strokovno in znanstveno opismenjevanje vzgojiti mlade za aktivno državljansko držo ter skrb za slovenski jezik ter vzpostaviti neposreden stik mladih z gospodarskimi subjekti.
Projekt Slovenska matica organizira na pobudo Odseka za slovenski jezik.
Izvedbo projekta je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina novinarska konferenca
Četrtek, 7. 5., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili štiri Matičine knjižne novosti: monografijo Milana Zdravka Kovača Izgubljena Ljubljana, v kateri avtor predstavlja trnova pota idejnih zamisli arhitekturne dvojice Milan Zdravko Kovač-Peter Kerševan, novo knjigo zasl. prof. dr. Dimitrija Rupla Dobri nameni, ki je izšla ob počastitvi avtorjeve 80-letnice, novo monografijo iz zbirke Odstiranja Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo, ki jo je uredila dr. Vlasta Stavbar, ter monografijo Marka Glaserja Izbrana dela. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matica pod zvezdami
Ponedeljek, 4. 5., ob 10. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Slovenske matice društvu za 3. življenjsko obdobje
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo skupini udeleženk in udeležencev društva za 3. življenjsko obdobje pod vodstvom Barbare Pintar predstavila Slovensko matico, njen kulturni in znanstveni pomen tako v zgodovini njenega delovanja kot tudi danes. Sledila bo delavnica o logotipih, ki jo bo vodila Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 7. 5., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Milana Zdravka Kovača Izgubljena Ljubljana
Monografijo, v kateri so podrobno s sliko in besedo predstavljena trnova pota idejnih zamisli arhitekturne dvojice Milan Zdravko Kovač-Peter Kerševan, bo avtor Milan Zdravko Kovač predstavil v pogovoru z urednico Zariko Snoj Verbovšek.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 14. 5., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Edvarda Ravnikarja
Knjigo Ravnikarjevih risb in refleksij, ki je leta 2025 na 41. Slovenskem knjižnem sejmu prejela veliko nagrado SKS za najlepše oblikovano slovensko knjigo 2025 in tudi nagrado za najlepše oblikovano knjigo za odrasle, bodo v pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc predstavili pisci spremnih besed Majda Kregar, prof. Jurij Kobe in akad. prof. dr. Milček Komelj.
Izid knjige so finančno podprli Mestna občina Ljubljana, Ambient d.o.o., Združenje Yes, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Elea IC projektiranje in svetovanje d.o.o., Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Akrapovič d.d., Društvo arhitektov Ljubljana, Ustanova Ivanšek in ARK Arhitektura Krušec d.o.o.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 21. 5., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu
Knjigo, ki prinaša besedilo disertacije Antona Žvana Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu in ki je lani izšla v Matičini zbirki Slovenska filozofska misel, bosta v pogovoru predstavila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc ter urednik knjige in pisec spremne besede prof. dr. Valentin Kalan.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 26. 5., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Jasne Blažič Skupinski portret z očetom
Jasna Blažič je hčerka Delovega časnikarja Viktorja Blažiča, ki je bil zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem tudi obsojen in zaprt. O knjigi, v kateri Jasna Blažič ob soočanju z očetovo smrtjo refleksivno izrisuje njegovo življenjsko pot od zgodnjih otroških let do njegove bolezni in poslavljanja od sveta, se bo avtorica pogovarjala s tajnico-urednico Slovenske matice doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Sreda, 6. 5., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Dr. Marjeta Humar, prof. dr. Andrej Šmalc, dr. Branko Zadnik in zasl. prof. dr. Peter Glavič: Predstavitev Slovenskega tehniškega slovarja
Predstavitev novega Slovenskega tehniškega slovarja bo potekala v okviru cikla Naj slovenščina odmeva. Ob tej priložnosti bodo kratka predavanja o slovarju prispevali soavtorji dr. Marjeta Humar, prof. dr. Andrej Šmalc, dr. Branko Zadnik in zasl. prof. dr. Peter Glavič.
Predstavitev s predavanji sodi v cikel Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo dogodka in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 12. 5., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Tomaž Zwitter: Naseljivost Osončja
Tekočo vodo na površju najdemo v Osončju le na Zemlji, zato je veljalo, da drugod za življenje ni primernih pogojev. Po desetletjih uspešnih raziskav z avtomatskimi sondami sedaj vemo, da pod ledenim pokrovom nekaterih Jupitrovih in Saturnovih lun pa tudi na Marsu najdemo obširne oceane tekoče vode, ki je spodaj v stiku s kamnitimi skladi. To pomeni, da morda Zemlja ni edino telo, ki lahko gosti preproste oblike življenja. Seveda pa je to le možnost, ki kliče po preverjanju z nadaljnjimi odpravami brez človeške posadke. Obenem vemo tudi, da se nikjer drugod vsaj ljudje ne bi mogli naseliti. Torej velja paziti na naš planet, česar poudarjeno ne počnemo.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sobota, 16. 5., ob 19. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Dr. Jože Dežman: Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije
Ustavno sodišče RS je zavrglo pobudo Radovana Korošca za oceno ustavnosti odločitve Vlade RS o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma. Ustavna sodnika Rajko Knez in Rok Svetlič sta v ločenih mnenjih navedla bistvene razloge, ki tako odločitev obsojajo kot nerazumno in nepošteno. V predavanju bo dr. Jože Dežman opozoril na temeljna izhodišča soočanja z zločinsko dediščino totalitarnega komunizma, na podlagi katere se je slovenski stalinistični komunizem polastil oblasti in s katero je samoupravni socializem propadel. In tako kot zaradi svojega zločinskega jedra Ljudska in Socialistična Republika Slovenija ni bila država slovenske nacije, tako se je in se še vedno Republika Slovenija vzpostavlja kot suverena demokratična država tako z odkrivanjem resnice kot tudi z ukrepi tranzicijske pravičnosti. Dr. Dežman bo z nekaj primeri predstavil dosežke Republike Slovenije v soočenju z zločini komunizma.
Predavanje sodi v cikel Pozabljena zgodovina.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 27. 5., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Dr. Barbara Vodopivec: Predstavitev znanstvene monografije Slišati tišino
Avtorice monografije bo ob predstavitvi knjige pripravila predavanje o družinah Oblak, Dobovišek in Konte v družbeno-zgodovinskem ogledalu 19. in 20. stoletja. Popeljala nas bo v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin ter s pomočjo njihovih osebnih usod pripovedovala zgodovino 19. in 20. stoletja. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki bo ponudila vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe. Ob tem pa se bodo razkrivale tudi temne plati zgodovine, kot so bili zapori, taborišča, politični pregoni, izguba otrok ter travme kot posledice vojnih spopadov. Tišina, ki jo raziskovalka »sliši«, razkriva tudi mehanizme povojnega molka: strah pred represijo, zanikanje kot strategijo preživetja in nerazrešeno bolečino, ki se prenaša skozi generacije.
Predavanje sodi v cikel Pozabljena zgodovina.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičin simpozij
Četrtek, 14. 5., od 9.00 do 17.30
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Simpozij Filozofija čustev
Po uvodnem nagovoru predsednika Slovenske matice prof. dr. Zvezdana Pirtoška, bodo predavatelji prof. dr. Marko Uršič, prof. dr. Olga Markič, doc. dr. Blaž Zabel, Blaž Cotman, dr. Sebastijan Pešec, doc. dr. Valentina Hribar Sorčan, prof. dr. Andrej Ule, prof. dr. Božidar Kante, dr. Timotej Prosen in doc. dr. Damjan Popič spregovorili o tematiziranju čustev v delu filozofinje Marthe Nussbaum in zgodovini filozofije.
Simpozij organizira Filozofski odsek Slovenske matice.
Izvedbo simpozija in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina okrogla miza
Ponedeljek, 18. 5. 2026, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Plečnikova dediščina v Ljubljani
Izid knjige Milana Zdravka Kovača Izgubljena Ljubljana je spodbudil širše razmišljanje o urbanističnih posegih v Sloveniji, ohranjanju kulturne dediščine za zanamce in v luči aktualnih načrtovanih posegov v našem glavnem mestu tudi vprašanje o našem odnosu do Plečnikove dediščine nekoč in danes. Na strokovni okrogli mizi, ki bo posvečena tovrstnim tematikam, bodo sodelovali izr. prof. Aleksander Saša Ostan, generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin in avtor knjige Izgubljena Ljubljana Milan Zdravko Kovač.
Izvedbo okrogle mize je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 21. 5., ob 07.45
Elektrotehniška in računalniška šola Nova Gorica, Cankarjeva ul. 10, Nova Gorica
Predstavitev knjige Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen
Novo delo Nataše Konc Lorenzutti, ki je pred kratkim izšlo v Matičini zbirki Knezova knjižnica, je roman o akademski kiparki Lizi Hribar (1913–1996). Presunljivo zgodbo o zapletenem času po drugi svetovni vojni, samoti, umetnosti in prijateljstvu na preizkušnji bo dijakom in dijakinjam predstavila pisateljica Nataša Konc Lorenzutti v pogovoru z urednico knjige Zariko Snoj Verbovšek.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Elektrotehniška in računalniška šola Nova Gorica ter Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Ponedeljek, 4. 5., ob 20.30
Peterlinova dvorana, Društvo slovenskih izobražencev, Ul. Donizetti 3, Trst, Italija
Literarni večer ob izidu knjige zasl. prof. dr. Dimitrija Rupla Dobri nameni
Dr. Dimitrij Rupel je ob svoji 80-letnici pri Slovenski matici izdal knjigo Dobri nameni, ki predstavlja premišljen in osebno obarvan vpogled v njegovo dolgoletno intelektualno, politično in diplomatsko pot. Delo ni zgolj kronološki pregled dogodkov, temveč refleksiven zapis o idejah, odločitvah in dilemah, ki so zaznamovale tako avtorja kot širši slovenski prostor v času velikih družbenih sprememb. V knjigi Rupel razgrinja ozadja ključnih zgodovinskih trenutkov, od razpada Jugoslavije do oblikovanja samostojne slovenske države in njenega vključevanja v mednarodne povezave. Posebno vrednost dajejo zapisi, v katerih avtor analizira vlogo posameznika v politiki ter razmerje med dobrimi nameni in dejanskimi posledicami političnega delovanja. Slog pisanja je jasen, mestoma polemičen, a vselej prežet z intelektualno širino, ki je zaznamovala Ruplovo kariero. Dobri nameni tako niso le osebni spomini, temveč tudi razmislek o času, v katerem so se oblikovali temelji sodobne Slovenije. Knjiga nagovarja tako poznavalce zgodovine kot širše bralstvo, ki želi razumeti kompleksnost političnih procesov skozi oči enega njihovih neposrednih udeležencev. Z avtorjem se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Petek, 22. 5., ob 10.30
Oddelek za mlade bralce, Narodna in študijska knjižnica, Ul. Filzi 14, Trst, Italija
Predstavitev knjige Ksenije Majcen Pobeg brez meja
Avtobiografski roman Ksenije Majcen Pobeg brez meja je izšel leta 2024 pri založbi Slovenska matica in je bil v letu 2025 izbran pri projektu Primorci beremo. Pogovor za mlade bralce bo s pisateljico Ksenijo Majcen vodila urednica Zarika Snoj Verbovšek. Učencem tretjih razredov prvostopenjske srednje šole sv. Cirila in Metoda s Sv. Ivana in s Katinare bosta sprva približali kratko zgodovino delovanja Slovenske matice, slovenskega najstarejšega kulturnega in znanstvenega društva ter druge najstarejše slovenske založbe. Nato bosta spregovorili o zgodovinskem ozadju časa, ko je Evropo delila železna zavesa, da si bodo mladi lažje predstavljali, kakšno je bilo tedaj življenje tako pri nas kot tudi v Vzhodni Nemčiji, kjer je avtoričina družina živela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Avtorica bo pokazala tudi nekaj zanimivih predmetov iz časa lastnega otroštva, predvsem iz obdobja v Vzhodnem Berlinu, poslušalke in poslušalci pa bodo lahko tudi sami sodelovali v pogovoru s svojimi vprašanji.
Dogodek soorganizirata Narodna in študijska knjižnica in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Petek, 22. 5., ob 17. uri
Narodna in študijska knjižnica, Ul. s. Francesco 20, Trst, Italija
Literarni večer s Ksenijo Majcen ob njenem romanu Pobeg brez meja
Knjiga Ksenije Majcen Pobeg brez meja je izšla leta 2024 pri založbi Slovenska matica in je bila v letu 2025 izbrana pri projektu Primorci beremo. Literarni večer s pisateljico Ksenijo Majcen o njenem življenju v Vzhodnem Berlinu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bo vodila urednica Zarika Snoj Verbovšek. V avtobiografskem proznem zapisu bolj ali manj nedolžna otroška pustolovščina, opisana s poznejše zrelejše perspektive, ponuja še mnogo več kot lahkotno branje, saj obenem razpira pogled tudi na temačnejšo realnost življenja v komunistični Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu, kjer je sovjetski sektor od treh zahodnih sektorjev ločeval praktično neprehodni zloglasni Berlinski zid. Nevsiljivo namreč slika tako tedanje družbene in politične razmere kot tudi širše medčloveške odnose, ki jih s svojo vedrino in svetlobo zaznamujeta predvsem povezanost družine in prijateljstvo, ki ne pozna meja. Sogovornici bosta predstavili zgodbo, ki je namenjena vsem generacijam, tako tistim, ki se tedanjih časov še živo spominjajo, kot tudi tem, ki si jih danes ne morejo predstavljati, dokler se vanje ne potopijo v domišljijskem literarnem svetu.
Dogodek soorganizirata Narodna in študijska knjižnica in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matica na sejmih
Petek, 29. 5.–sobota, 30. 5.
Park Sveta Evrope (zelenica pred Cankarjevim domom), Ljubljana
11. knjižni sejem Na zraku
Na tradicionalnem dvodnevnem knjižnem sejmu na prostem, ki združuje založnike in bralce ter ponuja pester kulturni program, vstop pa je brezplačen, bo Slovenska matica sodelovala z izborom knjig po znižanih sejemskih cenah.
Drugo
23. 4.–06. 11. 2026
Projekt Primorci beremo
V projekt Primorci beremo, ki letos že dvajseto leto poteka v primorskih knjižnicah in ki nagovarja bralce k branju sodobnih slovenskih avtorjev, je bil za leto 2026 uvrščen tudi roman Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen, ki je izšel v Knezovi knjižnici pri Slovenski matici v letu 2025.
Več o projektu in možnosti sodelovanja najdete na spletni strani projekta.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na YouTube.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.