JUNIJSKI UVODNIK
Bila je prav taka svetla pomlad, ki se je prevešala v toplo poletje, ko smo leta 2018 začeli na Slovenski matici intenzivneje zbirati elektronske naslove svojih članov in ko smo zasnovali pošiljanje novic po elektronski pošti. Iz teh mimobežnih kratkih obvestil je kmalu vzniknila zamisel, da bi bilo dobro člane mesečno obveščati o prireditvah in drugih dogodkih na Slovenski matici. V septembru 2018 smo tako začeli pošiljati Matičine novice in novosti, v katerih smo širšo javnost obveščali o dogajanju v najstarejšem slovenskem kulturnem in znanstvenem društvu. Ti prvi začetki Matičinega elektronskega časnika so vsebovali le okrog pet notičk, ki so govorile o tem, da so se vrata našega kulturnega središča počasi začela odpirati občinstvu, in že leto pozneje so naša elektronska obvestila v novembru 2019 vabila na več kot dvajset prireditev. Razvoj Matičinega prireditvenega in založniškega programa je bil torej izredno hiter in le s težavo smo sledili temu toku, ki sta ga gnali tako predanost slovenskemu jeziku, knjigi, kulturi in znanosti kot tudi pripadnost Slovenski matici in globoko spoštovanje tega drevesa slovenstva, ki svoje sokove črpa iz najglobljih korenin naše duhovne preteklosti.
Ta živahni tok pa je nenadoma presekala pandemija koronavirusne bolezni, ki je onemogočala neposredne žive človeške stike. Po drugi strani pa je Slovensko matico pognala na nova pota komuniciranja z javnostjo, ki jih je utirala predvsem takratna tajnica-urednica mag. Miljana Cunta. Naše Matičine novice in novosti so se preimenovale v Matičin novičnik, uvodniki so postali daljši in se dotaknili tudi bolj vsebinskih vprašanj, za pošiljanje pa smo začeli uporabljati tudi novo programsko opremo, ki je omogočala dostopnost večjemu številu bralstva. Danes se lahko pohvalimo, da je naš mesečni elektronski časnik dostopen skoraj tisoč bralcem, prek objav na naši spletni strani pa še številnim naključnim obiskovalcem naše ponudbe.
Morda se zdi nenavadno tolikšno pozornost posvečati novičarstvu, ki ga v sodobnem času kar najpogosteje reduciramo s splošno tujejezično oznako promocija. Toda priznati moramo, da smo danes slišani toliko, kolikor smo glasni in kolikor uspemo prodreti za opno vsakdanje brezbrižnosti, potrošniškega hitenja, materialne površinskosti in intelektualne površnosti. »Slišati, biti slišan, poslušati, prisluškovati. Drobni odtenki, ki ločujejo različice ene in iste besede. Slišimo jih, razumemo, kar pa še ne pomeni, da smo jim res tudi prisluhnili. Slišati, biti slišan, poslušati, prisluškovati, uslišati, preslišati, prisluhniti. Ljudje smo namreč zelo nenavadna bitja. Najpogosteje sami zase želimo, da bi bili slišani, kar pa nikakor ne pomeni, da vračamo svojo pozornost sogovorniku s tisto mero, za katero menimo, da bi morala pripadati nam. Večkrat preslišimo, kot prisluhnemo. Ali pa se pretvarjamo, da slišimo, slišimo pa predvsem tisto, kar želimo slišati. Po potrebi in navadah občasno priostrimo ušesa, se umirimo, odmislimo, kar nam govorijo drugi čuti, in prisluškujemo. Tedaj smo v stanju čiste zatopljenosti v dejanje, za trenutek se zlijemo z vsem, kar nas obdaja na nenavaden način, namreč tako, da je v nas. V naših ušesih, v naši glavi.« Tako svojo zbirko esejev Biti uho, ki bo kmalu izšla v Matičini zbirki Knezova knjižnica, začenja Aleš Šteger.
Kako se naučiti prisluhniti drug drugemu, kako ne preslišati želje drugega, kako ga uslišati, so temeljna vprašanja diktature individualizma, v kateri se je izgubil sodobni človek. A prav postavljanje tovrstnih vprašanj pričuje, da neizmerna osamljenost naših govoric, ki tečejo druga mimo druge po vzporednih, večkrat presušenih strugah, ne da bi se prelivale in zlivale v nove tokove, v nas prebuja željo po skupnosti, po sobivanju, po tistem, kar nas kot skupna nit veže med seboj. Ena takih zlatih niti slovenstva je zagotovo naš jezik, ki je na prav poseben način oblikoval naš narodni obraz, našo identiteto. Naša zgodovina se ne začenja z voljo do moči, ampak z ljubeznijo in s spoštovanjem do naše skupne besede. Našo narodno zavest je najprej oblikovala naša kultura, preden se je ta zavest preoblikovala v politično in državotvorno silo.
Kdo še prisluhne tem zgodbam preteklosti, pravijo nekateri, kakor da ni prav kultura tista, ki nas uči preseči čas in prostor in nas usmerja v prostranstva večnosti in prostor skupnostnega sobivanja. Taki glasovi tudi Slovensko matico poskušajo obsoditi na relikt minulosti in zatreti njen klic po intelektualnem iskateljstvu smisla, kritičnem vrednotenju našega družbenega bitja in priklicevanju platonske lepote in dobrega med nas. Ni vseeno, ali prisluškujemo krikom Siren ali odzvenu sočutnega sočloveka.
Iz takega premišljevanja se je pred osmimi leti porodila misel, da z mesečnimi novicami nagovorimo slovensko kulturno občestvo. Koliko besed je v teh letih seglo do srca in koliko jih je izginilo v neslišnost, lahko le ugibamo. A če jih je bilo vsaj nekaj, ki so zmogle usmeriti posameznikovo pot k spoznanju smotrnosti, smo dosegli namen.
Čez poletje se naše novice poslavljajo, da boste lahko v miru prisluškovali drugačnim zvokom sveta. In za nekaj časa bo utihnil tudi moj glas na Slovenski matici, zato je prav, da se zahvalim sodelavkama za skupno plutje čez čeri birokracije, vodstvu za podporo ter obiskovalkam in obiskovalcem za tisoče spodbudnih besed, ki so me vedno znova ganile. Prav pa je tudi, da se opravičim vsem, ki jim v tem obdobju, ko sem vodila Matičine strokovne službe, nisem znala prisluhniti ali uslišati njihovih želja. Ne dvomim, da bo Slovenska matica še naprej varno plula mimo zapeljivih glasov Siren in nas vedno znova vodila v varen pristan naše domače, slovenske Itake.
Dr. Ignacija Fridl Jarc
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Marko Kravos: Kar in kar maj
Spremno besedo napisala: Vesna Mikolič
Pesniška zbirka Marka Kravosa Kar in kar maj se predstavlja kot zrela podoba njegove bogate in prepoznavne poetike, kot destilat dolgoletnega pesniškega ustvarjanja, v katerem so se izoblikovali vsi ključni gradniki njegovega izraza. Kravos je že dolga desetletja pesnik, ki zna združiti lahkotnost z mislijo, humor z metafiziko, ironijo z nežnostjo – in prav to dvojno gibanje, to nihanje med resnostjo in igrivostjo, med bivanjsko težo in radoživostjo, preveva tudi pričujočo zbirko. Pa vendar je ta zbirka posebna predvsem v svojem jasnem zavedanju minevanja, prepleta življenja in smrti. Ob bivanjski temi minevanja se kot druga osrednja tematika pojavlja ljubezen – gre za dve razsežnosti človeške izkušnje, ki se pri Kravosu nikoli ne postavita kot nasprotji, temveč kot dopolnjujoči se sili, tesno povezani z jezikom, ki hkrati tvori tretjo veliko temo zbirke. V njej Kravos ostaja zvest samemu sebi – je pesnik, ki v svetu, četudi razklanem, še vedno vidi prostor za igro, čudenje in smeh. Pesnik, ki z ljubeznijo in jezikom v vseh njegovih vlogah, vsaj v tem trenutku, premaguje tudi staranje in smrt. Prav ta pesniška vedrina, ki ni nevedna ali naivna, temveč izhaja iz natančnega, treznega zavedanja najglobljih temin sodobnega sveta, ima za slovenski pesniški prostor poseben pomen. V času, ko digitalno podprt svet pogosto niha med patosom in obupom, Kravos pokaže, da je mogoče misliti na smrt, krutost zgodovine in razpoke sedanjosti, ne da bi se odpovedali svetlobi, ironiji in notranji svobodi. V tem smislu je Kar in kar maj več kot zbirka novih pesmi – je pesniški povzetek, osebna bilanca in obenem sveža potrditev, da se poezija lahko rodi tudi iz najmanjših besed in iz najbolj krhkih trenutkov.
Delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska.
Knjiga je izšla s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Zbirka Naravoslovna knjižnica
Tomaž Zwitter: Astro: od teleskopa do podnebne krize
Kako daleč lahko vidimo s prostim očesom? Kaj so vedeli mojstri včasih in kaj danes razkrivajo teleskopi na Zemlji in v vesolju? Kako nastajajo galaksije, zvezde in nenavadni pojavi, kot sta Sončev veter in vodometi na Saturnovih lunah? Prof. dr. Tomaž Zwitter v knjigi Astro: od teleskopa do podnebne krize bralca popelje od prvih pogledov v nočno nebo do najsodobnejših raziskav vesolja. Na poti spoznamo, kako merimo razdalje, opazujemo nevidno svetlobo in kako lahko iz drobnih signalov sestavimo zgodbo o nastanku in razvoju naše Galaksije in našega Osončja z raznolikimi planeti. Pogled v vesolje pa nas vselej pripelje nazaj domov. Avtor s slikovito razlago fizikalnih zakonov, ki vladajo v vesolju, osvetli tudi dogajanje na Zemlji, vključno s podnebnimi spremembami. Kot občutljiv opazovalec našega planeta in družbe se sprašuje, kako razumevanje vesolja vpliva na naš odnos do Zemlje, narave in prihodnosti človeštva. V svojih razmišljanjih povezuje oddaljene svetove z zelo konkretnimi vprašanji našega časa. To je navdihujoča knjiga o radovednosti, razumevanju in odgovornosti: o tem, kako nas pogled v neskončnost vesolja nauči videti naš mali modri planet kot nekaj izjemnega – in vrednega varovanja.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Filozofska knjižnica
John Locke: Razprava o človeškem razumu II
Prevedel in spremno besedo napisal: Božidar Kante
Locke v tretji in četrti knjigi svoje Razprave o človeškem razumu nadaljuje z analizo razumevanja, zmožnosti in določanja meja delovanja človeškega razuma, še posebej s poudarkom na tem, kako potekajo naše zmožnosti spoznanja. Predmet tretje knjige je raba in zloraba besed. Locke zavrača stališče racionalistov, da se univerzalne ideje nanašajo na dejanske realitete in v nasprotju s tem zagovarja stališče, da so realne zgolj posamezne stvari. Zaradi tega se mu je zdelo najbolj primerno, da pojasni svoje stališče glede univerzalij in kar se da jasno predstavi razloge, na katerih to stališče temelji. Da bi uresničil ta namen, je ocenil, da je potrebno podrobneje razpravljati o načinih, na katere se besede uporabljajo, ter opozoriti na zmedo, ki nastane, kadar njihove pravilne rabe ne razumemo jasno. S takšnim pristopom je postal eden izmed pionirjev pri razvoju tistega, kar danes poznamo kot filozofijo jezika. (Izvor Kripkejeve teorije togega označevalca je ravno tretja Lockova knjiga). Sklepi, do katerih je Locke prišel in ki so rezultat njegovih dolgih in skrbnih raziskav procesa spoznavanja, so predstavljeni v četrti knjigi Razprave, ki vsebuje enaindvajset poglavij, posvečenih nalogi pojasniti, kaj po njegovem mnenju drži glede narave in obsega človeškega spoznanja. V glavnem je poskušal slediti implikacijam metode in predpostavk, ki jih je navedel v prejšnjih dveh knjigah svojega dela, vendar je te opustil, kadar so ga vodile do prepričanj, ki jih ni mogel sprejeti. V svoj teorijo spoznanja je tako vključil številne ideje, za katere je menil, da so resnične, četudi so bile v neskladju z njegovimi lastnimi metodološkimi načeli. Locke se je z zadnjima dvema knjigama, ki jih zajema ta prevod, uveljavil kot utemeljitelj spoznavne teorije. Skratka, tretja in četrta knjiga predstavita Locka kot utemeljitelja sodobne filozofije jezika in spoznavne teorije.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
Giordano Bruno: Izgon zmagovite zveri / Kabala konja Pegaza
Prevedla in opombe napisala: Mojca Mihelič
Spremno besedo napisala: Lucija Stepančič
Giordano Bruno je dobro znan po svoji tragični usodi, pa tudi po svojem neverjetnem vizionarstvu. Predstavlja nam utelešenje velikega renesančnega učenjaka, popotnega meniha, predavatelja in prepirljivca, ob tem pa je bil tudi velik satirik. Ta stran njegove nadarjenosti je znana predvsem bralcem Izgona zmagovite zveri, Kabale konja Pegaza z dodatkom kilenskega osla, Pepelnične večerje ter komedije Svečar. Njegov smisel za humor je še vedno v senci obsodbe na smrt na grmadi – od mučenikov se pač ne pričakuje kakšne posebne šaljivosti. Renesansa pa od srednjega veka ni nasledila le brutalne tradicije javnih usmrtitev, temveč tudi veselo obliko ljubezni do spektakla in sploh do vsega, kar je hrupno in pretirano. Tudi za to obdobje je značilen robusten ljudski humor, že kar osupljivo direkten, ki pa je deloval povezovalno in sproščujoče, danes bi rekli terapevtsko za najširše občinstvo. »Karnevalsko občutenje sveta je globinska osnova renesančne literature,« ugotavlja Mihail M. Bahtin v svoji knjigi Ustvarjanje Françoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse. V primeru Giordana Bruna pa se pod norčevskimi preoblekami skriva resna kritika in drzne nove zamisli, ki so pogosto presegle dovoljeno mero norčevanja in so bile za razliko od smeha, ki je ulice in trge spreminjal v odprte in spontane komedijantske odre, odkrito subverzivne. Cerkev se je v tej vrtoglavi parodiji očitno prepoznala. Prepoznala pa je tudi nevarnost, ki jo je satira Brunovega tipa predstavljala za njeno avtoriteto in z njo povezane privilegije.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Vezana beseda
Jean-Baptiste Poquelin Molière: Ljudomrznik
Prevedel: Aleš Berger
Spremno besedo napisal: Gašper Troha
Ljudomrznik je ena najpomembnejših komedij Jeana-Baptista Poquelina z umetniškim imenom Molière, dandanes najbolj znanega komediografa vseh časov, nastala leta 1666, ki je še vedno pogosto uprizarjana. Kot poudarja Gašper Troha v spremni besedi, je Molièrova resnična vrednost prav v napetostih med iskrenostjo in družabnostjo, med togostjo in prilagodljivostjo, med posameznikom in družbo – v napetostih, ki ostajajo enako aktualne še danes. Med njegovimi komedijami pa je najbolj intriganten prav Ljudomrznik. Komedija, tragikomedija, groteska, drama so oznake, ki se pojavljajo v nepreglednem številu raziskav o tem dramskem besedilu. Še več, prevajalec Aleš Berger jo je označil za najbolj skrivnostno Molièrovo igro, »ker ne razkriva nobenih dogodkov, ki so opredelili osebe in položaje za takšne, kakršne pač so.« Besedilo je do kraja dvoumno, zato zahteva vedno nove interpretacije in zdi se, da se prilagaja vsakemu času. V zbirki Vezana beseda izhaja v obnovljenem prevodu, ki je nastal leta 2000 in ob premieri v ljubljanski Drami doživel dosti pohval, pesnik in verzolog Boris A. Novak pa je ob njem zapisal, da predstavlja »novo poglavje v slovenskem prevajanju Molièra«. Doslej ni bil natisnjen v knjižni obliki.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Knezova knjižnica
Aleš Šteger: Biti uho
Biti uho je zbirka esejev Aleša Štegra, v kateri se avtor ukvarja z lepoto in strašnostjo zvoka, glasu in besede, ki imajo to moč, da odzvanjajo v drugem, ki ga avtor naslovno poimenuje “uho”. Njegova premišljevanja o tem čudežu človeške komunikacije, mostu med jazom in drugim, so polna subtilnih samogovorov in dialogov. Takole zapiše na začetku svoje knjige: »Slišati, biti slišan, poslušati, prisluškovati. Drobni odtenki, ki ločujejo različice ene in iste besede. Slišimo jih, razumemo, kar pa še ne pomeni, da smo jim res tudi prisluhnili. Slišati, biti slišan, poslušati, prisluškovati, uslišati, preslišati, prisluhniti. Ljudje smo namreč zelo nenavadna bitja. Najpogosteje sami zase želimo, da bi bili slišani, kar pa nikakor ne pomeni, da vračamo svojo pozornost sogovorniku s tisto mero, za katero menimo, da bi morala pripadati nam. Večkrat preslišimo, kot prisluhnemo. Ali pa se pretvarjamo, da slišimo, slišimo pa predvsem tisto, kar želimo slišati. Po potrebi in navadah občasno priostrimo ušesa, se umirimo, odmislimo, kar nam govorijo drugi čuti, in prisluškujemo. Tedaj smo v stanju čiste zatopljenosti v dejanje, za trenutek se zlijemo z vsem, kar nas obdaja na nenavaden način, namreč tako, da je v nas. V naših ušesih, v naši glavi.«
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svoje drage članice in dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2024, letnik XLI
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2024 vsebuje uvodna nagovora predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča in predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ter slaprof. dr. Milčka Komelja na Slavnostni akademiji ob 160-letnici Slovenske matice, ko so predsedniki Slovaške, Hrvaške, Srbske in Črnogorske matice s Slovensko matico oblikovali tudi predlog skupne izjave o jeziku. Sledijo poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem natečaju za dijake in študente ter natečaju za najboljšo pesem o domovini Sloveniji za osnovnošolce) in nagrajeni prispevki natečajev. Objavljeni so tudi prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija o Lojzetu Dolinarju in Momiru Korunoviću, nato pa številni podatki o delu društva v letu 2024, ki so predstavljeni v zapisnikih zbora članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2024 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2024, ki ju je pripravila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svojih dragih članic in članov, ki so se v letu 2024 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičina natečaja
21. 3.–30. 9. 2026
4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana
Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana delita skupne vrednote, med katerimi je tudi spodbujanje slovenske ustvarjalnosti, zato v letošnjem letu nadaljujeta s skupnim projektom, ki združuje poezijo in glasbo.
Na svetovni dan poezije, 21. marca 2026, sta razpisali
– 4. pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in
– natečaj za komorno skladbo za pevske soliste in klavirski trio (Glasbena matica Ljubljana).
Na natečaju Slovenske matice lahko sodelujete dijaki in študenti, Slovenke in Slovenci v matični Sloveniji, zamejstvu in po svetu, z do deset izvirnimi pesmimi na poljubno temo, ki so napisane v slovenskem jeziku in oddane v wordovi datoteki. Natisnjeno pesem pošljite najpozneje do vključno 30. septembra 2026 na naslov Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana s pripisom »Za pesniški natečaj«. Besedila naj bodo označena s šifro, v ločeni kuverti pa priložen izpolnjen prijavni obrazec. Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice akad. prof. dr. Milček Komelj, člani komisije pa bodo doc. dr. Brane Senegačnik, dr. Robert Simonišek, tajnica-urednica SM doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in pomočnica tajnice-urednice SM Zarika Snoj Verbovšek.
Več o natečaju in prijavni obrazec najdete na spletni strani Slovenske matice.
25. 3.–30. 9. 2026
Filozofski natečaj za mlade
Slovenska matica že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko slavimo 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo, da bodo v prihodnosti pisali našo zgodovino. Zanje bomo tudi letos razpisali filozofski natečaj za najboljši filozofski esej v dveh kategorijah, in sicer za dijake in za študente. Tema letošnjega razpisa je Meje mojega razuma in meje mojega sveta. Tekmovalci bodo za študijski material lahko izbrali novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Johna Locka Razprava o človeškem razumu I (Slovenska matica 2025). Komisijo, ki bo ocenjevala prispela besedila, bo vodil član Upravnega odbora Slovenske matice prof. dr. Edvard Kovač, člana pa bosta prevajalec Lockove razprave prof. dr. Božidar Kante in doc. dr. Sonja Weiss.
Več o natečaju in prijavni obrazec najdete na spletni strani Slovenske matice.
Natečaj podpira Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto (generalna pokroviteljica).
Matičin projekt
21. 3.–30. 9. 2026
Matičin projekt Oko in uho za slovenščino
Slovenska matica v letu 2026 izvaja projekt Oko in uho za slovenščino, v okviru katerega bo pozvala učenke in učence osnovnih šol ter dijakinje in dijake srednjih šol, da v svojem družbenem okolju iščejo in zbirajo imena in nazive podjetij v angleškem ali drugih tujih jezikih, jih popišejo, podjetja opozorijo o ustrezni rabi slovenskega jezika v javnem življenju, predvsem pa seznam odkritih slovenističnih jezikovnih zdrsov predajo Službi za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije ter Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport s pobudo za ustrezno ukrepanje za zaščito slovenskega jezika.
Doseči želimo odziv vsaj desetih šol, pri čemer bomo ob zaključku projekta med njimi izbrali “naj šolo leta”, ki najbolj skrbi za slovensko terminologijo v javnem življenju. Namen projekta je dvigniti zavest o pomenu slovenskega jezika v družbenem življenju naroda, skoz strokovno in znanstveno opismenjevanje vzgojiti mlade za aktivno državljansko držo ter skrb za slovenski jezik ter vzpostaviti neposreden stik mladih z gospodarskimi subjekti.
Projekt Slovenska matica organizira na pobudo Odseka za slovenski jezik.
Izvedbo projekta je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 4. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Andreja Capudra Nedokončani spisi
Esejistično zbirko Andreja Capudra Nedokončani spisi, dovršeno v jasnosti misli in hkrati odprto za nadaljnja razmišljanja, ki je lani izšla v Matičini zbirki Knezova knjižnica, bodo v pogovoru predstavili Capudrovi hčerki Nataša Burger in doc. dr. Sonja Weiss ter doc. dr. Igor Škamperle.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 11. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev pesniške zbirke Petre Koršič Oslo v dlani
Novo pesniško zbirko Petre Koršič Oslo v dlani, ki je izšla v zbirki Mozaiki pri Slovenski matici v letu 2025, bosta v pogovoru in ob branju poezije predstavila pesnica Petra Koršič in filozof prof. dr. Franci Zore.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 9. 6., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Doc. dr. Matjaž Gregorič: Predivo pajkov: ključna evolucijska pridobitev in biomaterial prihodnosti
Pajki so splošno znani po svojem predivu in mrežah. Prav evolucijske pridobitve, povezane s predivom in njegovo uporabo, so bile ključne za njihovo diverzifikacijo. Različni tipi prediva, ki ga proizvajajo pajki, veljajo za ene najbolj lepljivih, najmočnejših, najbolj elastičnih in po natezni trdnosti najkvalitetnejših biomaterialov sploh. Zaradi tega na eni strani poskušamo razumeti evolucijski pomen pajčjega prediva, od nivoja molekul do uporabe tega prediva za gradnjo visoko zmogljivih mrež. Na drugi strani ima predivo pajkov zaradi svojega pestrega nabora zanimivih mehanskih lastnosti izjemen potencial kot biomaterial za človeško uporabo. Čeprav zaenkrat še nismo dosegli rutinske uporabe pajčjega prediva za kakršenkoli namen, to živahno raziskovalno področje nakazuje uporabnost v praktično vseh sferah našega življenja, od neposredne uporabe materiala, izdelave novih himernih biomaterialov, do izboljšave sintetičnih in izuma novih materialov.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Torek, 9. 6., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev pesniške zbirke Lidije Golc Danes je ta dan kasneje
Danes je ta dan kasneje je deveta pesniška zbirka mag. Lidije Golc, ki prinaša šest pesmi s prevodi v devet jezikov,spremno besedo zanjo pa je napisal Aleš Učakar, ki poudarja, da so že kar v naslovu knjige vsi trije pojmi odblesk iste fizične ter tudi metafizične kategorije, ki spremlja in opredeljuje vse človekovo dejanje in nehanje tostran mavrice; zato so tudi pesmi, ki so se naselile v tej zbirki, odzveni tistega, kar je človeku najteže pojmljivo in ujemljivo. So namreč podobe časa, te finotekoče snovi, ki se je ne moremo dotakniti, a nas hočeš nočeš nosi s seboj kakor mogočna reka. In čas je za nameček muhast sopotnik; čeprav ga razum vsevdilj poskuša pametno razvrščati in strogo disciplinirati v matematične pojme, v praksi največkrat ne želi čepeti stlačen na brezprašnih premicah, raje se nam razleti po duši kakor jata poplašenih metuljev. Za zvočno-vizualno kuliso predstavitve bo poskrbel glasbenik Lado Jakša.
Izvedbo dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 10. 6., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Boštjana M. Turka Zamolčana stran
Nova knjiga literarnega zgodovinarja, esejista, publicista in profesorja francoske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Boštjana Marka Turka z naslovom Zamolčana stran: Slovenci v precepu socializmov – pričevanja o okrnjenem spominu prinaša poglobljen razmislek o slovenskem 20. stoletju in njegovih posledicah v sodobnem času. Avtor ga razume kot stoletje dveh socializmov, nacionalnega in internacionalnega, ki sta vsak na svoj način zaznamovala usodo slovenskega naroda, njegovo identiteto in politični razvoj. Posebno pozornost namenja vprašanju zgodovinskega spomina, vlogi totalitarnih ideologij, interpretacijam druge svetovne vojne in revolucije ter mestu Slovenije v evropskem civilizacijskem prostoru. Pomemben del knjige je namenjen tudi novemu branju slovenskega kulturnega izročila, zlasti Prešernovega Krsta pri Savici, ter razmisleku o krščanskih koreninah slovenske identitete. Avtor skozi zgodovinske, literarne in politične analize odpira prostor za razpravo o resnici, svobodi, narodni zavesti in prihodnosti slovenske družbe. Predstavitev bo priložnost za pogovor o knjigi, ki odpira pomembna vprašanja slovenske zgodovine, kulture in kolektivnega spomina ter spodbuja razmislek o prihodnosti slovenskega naroda in države. Moderatorka dogodka bo dr. Saška Štumbergar.
Dogodek organizira založba Illyricus.
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 4. 6., ob 07.45 (prestavljeno z 21. 5. 2026)
Elektrotehniška in računalniška šola Nova Gorica, Cankarjeva ul. 10, Nova Gorica
Predstavitev knjige Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen
Novo delo Nataše Konc Lorenzutti, ki je pred kratkim izšlo v Matičini zbirki Knezova knjižnica, je roman o akademski kiparki Lizi Hribar (1913–1996). Presunljivo zgodbo o zapletenem času po drugi svetovni vojni, samoti, umetnosti in prijateljstvu na preizkušnji bo dijakom in dijakinjam predstavila pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Elektrotehniška in računalniška šola Nova Gorica ter Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 9. 6., ob 17. uri
Tavčarjev vrt (Loka 42, Loka pri Zidanem Mostu)
Predstavitev Dnevniških zapisov (1948–1954) Alojza Rebule
V okviru prireditve Slavospev Loki bomo ob obeležitvi dneva Primoža Trubarja predstavili knjigo Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954) o njegovi mladosti in srečanju z Zoro Tavčar. Kulturni program sta pripravili Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica, podružnica Loka, in Gledališka skupina Kulturnega društva “Primož Trubar” Loka. Knjigo bosta predstavila dr. Edvard Kovač, prijatelj Alojza Rebule in Zore Tavčar in pisec uvodnika, ter dr. Milček Komelj, umetnostni zgodovinar in pisec spremnega eseja h knjigi.
Dogodek soorganizirata Kulturno društvo “Primož Trubar” Loka ter Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Sreda, 10. 6., ob 18. uri
Dom Prosekarja, Prosek, Italija
Predstavitev pesniške zbirke Marka Kravosa Kar in kar maj
Ob izidu nove pesniške zbirke Marka Kravosa Kar in kar maj (Slovenska matica, 2026), ki se predstavlja kot zrela podoba avtorjeve bogate in prepoznavne poetike, se bo s pesnikom Markom Kravosom pogovarjal Martin Lissiach.
Dogodek soorganizirata Založništvo tržaškega tiska in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sodelovanje z drugimi maticami
Torek, 2. 6. 2026
Dvorana in sejna soba Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Obisk Hrvaške matice
Slovensko matico bosta obiskala predstavnika Hrvaške matice iz Zagreba, in sicer predsednik dr. Damir Zorić ter hrvaški pisatelj in dramatik Miro Gavran. Na srečanju s predsednikom Slovenske matice, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, tajnico-urednico Slovenske matice doc. dr. Ignacijo Fridl Jarc in pomočnico tajnice-urednice Zariko Snoj Verbovšek se bodo pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju obeh matic.
Drugo
23. 4.–06. 11. 2026
Projekt Primorci beremo
V projekt Primorci beremo, ki letos že dvajseto leto poteka v primorskih knjižnicah in ki nagovarja bralce k branju sodobnih slovenskih avtorjev, je bil za leto 2026 uvrščen tudi roman Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen, ki je izšel v Knezovi knjižnici pri Slovenski matici v letu 2025.
Več o projektu in možnosti sodelovanja najdete na spletni strani projekta.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na ikono Youtube.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.